Celinka, 2016

V tokratni Tolpi bumov predstavljamo svežo domačo izdajo tubista Gorana Krmca, ki spada med tiste glasbenike, ki se radi izogibajo predalčkanju. Sicer glasbenik z mešanim ozadjem klasične in jazz šole sebe raje vidi kot raziskovalca. A kljub svobodnjaškemu pristopu se v kompozicijah skriva pripovedovalska kvaliteta, ki poslušalca popelje v barvit svet, naslovljen Pozabljena ljudstva.

Morda se album sprva lahko zazdi kot zasanjan skupek melodičnih skic, nametanih skupaj z ravno dovolj karizme, da zdržijo trenutke odtujujočih, abstraktnih intervalov. A ob pozornejšem posluhu postane jasno, da se za prvim vtisom skriva več. Skladbe, ki so lahko sprva mimobežne zaradi svoje neutrujajoče skromnosti, vsebujejo strukturirano plovbo po navdihujočem svetu, ki povezuje občutek znanega z avanturizmom.

Tako se na primer srečata harmonika, ki pogosto nastopi minimalistično in romantično, in elektronski vsadki, ki sliki dodajo futuristični ambient. Ta kontrast med toplim in domačim ter širnim in prostranim, hladnim, zunanjim svetom onkraj znanega, je na plati prisoten ne glede na vzdušje v posamezni skladbi. Če bi poizkusili združiti kozmonavtsko folkloro skupine Guess What s Kraftwerkovsko navdušenostjo nad perkusivno melodičnostjo nareverbanih sintov, ne bi pretirano zgrešili. Vendar je tu potem še jazz. Jazz, v katerem je prisotna harfa. A to je tudi skoraj ves jazz, ki se na albumu pojavi bolj ali manj samo v improvizacijskih solažah. Tudi tuba na basu, ki je tradicionalno neworleanški jazz inštrument, albumu ne doda staromodnosti. Jazz se začuti ob ritmičnem poigravanju z melodijami. Ostalo pa, kar ni jazz, prepušča poslušalcu, da si sam nariše svoj svet. In v tem je album tudi najmočnejši. Ne gre za virtuozne solaže, ki zahtevajo popolno pozornost, ali vulgarne ekspresije izvajalčevih impulzov. Pozabljena ljudstva je redek izdelek v svetu jazza, ki se ne trudi biti avantgarda ali standard iz zlate dobe. Podobno kot Sketches Of Spain, album Miles Davisa, ki se enostavno ni zmenil za takratne smernice, Pozabljena ljudstva popeljejo v nov svet, ki mu nekako uspe biti ne tuj. A zaradi te svoje posebnosti kljub dokajšnji dostopnosti, verjetno še išče svoje mesto, tako album kot kvartet. Sketches Of Spain je bil bolj kot ne enkratni projekt, ki je služil kot oddih. Pozabljena ljudstva pa je prvenec skupine, katere vodja rad riše nove svetove in nam jih približa. Je pa tudi prvenec skupine, ki se bo morda kmalu spremenila. Zanimivo bo slišati novejša dela Krmca, še posebej če se bo znašel v novi zasedbi. Kajti kljub temu da v zasedbi deluje kot skladatelj in vodja, soigralci na albumu pustijo svoj pečat. A ne glede na to, kako polno zvenijo sami, ustrezajo končni sliki, tako da je album, čeprav eklektično, precej posrečeno aranžiran.

Album Pozabljena ljudstva kvarteta Gorana Krmca je sprehod med futurizmom in otipljivim izročilom prejšnjih generacij, katerih spomini so se že pomešali med sabo. Skoraj filmska glasba, ki vseeno ohrani občutek živega benda, bo verjetno marsikomu ponudila zasanjano poslušanje do naslednjega skladateljevega povzdiga v neznano.