HAUSCHKA: WHAT IF

HAUSCHKA: WHAT IF

Kulturna ali glasbena novica
18. 4. 2017 - 19:00

City Slang, 2017

 

What If je osmi dolgometražni album nemškega pianista in skladatelja Volkerja Bertelmanna, ki si je ob izidu svoje prve solo plošče leta 2004 nadel pomenljivo ime Hauschka. S tem je referiral dve popolnoma različni izhodišči ustvarjanja - češkega skladatelja in glasbenika klasične dobe Vincenta Houško in linijo kozmetičnih proizvodov Dr. Hauschka, ki je ime dobila po izjemnih inovacijah avstrijskega kemika s preloma stoletja, Rudolfa Hauschke. Tako tudi Bertelmann iz svoje srednješolske glasbene izobrazbe izvleče klasični pristop v smislu grajenja melodije in harmonij ter jih preplete z inovativnimi tehnikami, ki presegajo ‘zgolj’ prepariran klavir in vključujejo širjave (z)možnosti sodobne tehnologije. Na novem albumu denimo poleg prepariranega klavirja uporabi še Rolandov Jupiter 4, Eventide H3000 Haronizer ter avtomatizirane pianine aka pianole, ki ob živem nastopu doprinesejo k futuristični izkušnji. Na odru namreč koncertni klavir s pomočjo tabličnega računalnika poveže z dvema pianinoma, ki podvajata njegovo igranje, kar v praksi izgleda, kot da inštrumenta igrajo nevidni ljudje.

Roju čebel-robotov, čebljajočih ob uvodu v novo ploščo, se nežno pridruži Bertelmannova otvoritvena melodija. V splošnem melodija tu ni na prvem mestu, Hauschka namreč skozi album What If poudari predvsem perkusivno oz. ritmično komponento klavirja. Tolkalskost seveda močno podpre z idejo prepariranega klavirja, ki zvoku, kot ga sproducira klavir, odvzame večji del melodičnosti. Ritmičnost dodatno poudari tudi s shizofreno repeticijo, s toni, ki se redko pojavljajo v ednini. Ponavljanje istega tona ali akorda v takšni maniri ustvari precej klavstrofobično zvočno krajino. Anksioznost se koherentno kopiči skozi skrbno ustvarjene aranžmaje prvih štirih komadov, ki jim nato morda nekoliko neposrečeno naproti pride peti, prelomni komad s plate.

I Can’t Express My Love, najmanj obdelana skladba na plošči, najbolj klasično klavirska, s svojo nežnostjo zagotovo nalašč, vendar hkrati preveč nasilno prekine stopnjevanje atmosfere. Naslednji komad, Nature Fights Back, z do sedaj že utečeno ritmiko plošče, ki se ji pridruži navihana, skoraj karikaturasta melodija, zato v kontrastu z lepoto prejšnje skladbe izpade skoraj klovnsko.

Bertelmann misli svet čez trideset let, svet, ki ga bodo živeli njegovi otroci. Kombinacija naslovov skladb in naslova albuma vzpostavlja naracijo vprašanj, preko katerih se izriše zgodba življenja v bližnji prihodnosti, neizbežnih sprememb, ki se iz prvotno temačne zvočne slike premestijo v ideje osvoboditve ega in prenosa znanja prihajajočim generacijam. Vse to je tako, če poslušamo album v digitalni obliki. Zadnji dve skladbi, Egos Are Detached in Knowledge Is Passed On, se namreč pojavita zgolj na digitalni izdaji. Tako se fizični album zaključi s pomenljivim vprašanjem o neskončnosti življenja in rahlo grenkim priokusom. Tu se nabere ves strah, vezan na odnos med človekom in strojem, ki se tako skrbno kopiči že od samega uvoda. Zakaj je temu tako – zakaj je resnična katarza dosegljiva zgolj v digitalni obliki -, je izven našega območja razumevanja, saj z dodatkom teh dveh bonus skladb dejansko ne bi presegli maksimalne kapacitete kompaktnega ploščka. Čeprav We Live a Thousand Years ni najbolj posrečen (ali pa samo srečen) konec albuma, Knowledge Is Passed On pa ponudi za današnji čas prepotreben optimizem, je ravno ta prepad med fizično in digitalno verzijo vreden premisleka. Ali odrešitev pride le, če stopimo še dodaten korak? Za resna vprašanja distopične prihodnosti, na katera nam Hauschka s premišljenimi kompozicijami skozi večji del albuma res nadvse uspešno ponuja odgovore, se ta dodaten korak zdi precej klišejska rešitev uganke.

What If v vseh pomenih ponudi doslej v tehničnem smislu daleč najbolj inovativen album Volkerja Bertelmanna - v odnosu do prejšnjih dolgometražcev eksperimentalno svoboden in v skladu z zrelostjo, ki jo je pridobil z leti ustvarjanja avtorske glasbe, idejno dovršen. Potrdi avtorjevo mesto znotraj sodobne kompozicije in ga hkrati še jasneje postavi kot nezamenljivega in neumestljivega v rigidne kategorije.

 

Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.