God Bless This Mess, 2013

Hexenbrutal, prekmurski dvojec, ki ga tvorita Matej Kolmanko in Iztok Koren oziroma njun alter ego Dr. Hexen in Mr. Brutal, poznamo še iz Klubskega Maratona, kjer sta nabirala kondicijo leta 2006. Kasneje pa sta navrgla svojo prvo studijsko ploščo Think Of Me As A Friend, na kateri sta zabeležila napadalno hrupne, nažigaške in ritmično nasičene zvočne posnetke. Sintetika zvokov je bila združena z organskim bobnanjem in tvorila vrtinec šamansko peklenskih ritualov. Album, ki je bil izdan pri God Bless This Mess, je sedaj pri istem založniku dobil svojega naslednika.

Tista slovenska glasbena produkcija, ki deluje v alternativni klubski sferi, očitno prehaja v lepše čase. Vrstijo se namreč plošče domačih izdaj ki nam ponujajo tudi naslednike studijskih prvencev. Dejstvo, ki je bilo še nedolgo nazaj praktično nezamisljivo in izredno redek pojav. Hordi domačih bendov, ki so uspeli realizirati svoj drugi album se s ploščo Giant sedaj pridružujeta tudi Hexenbrutal.

Na albumu Giant, Hexenbrutal, tako kot na svojem studijskem prvencu, pripravita rafalni napad na poslušalčeva ušesa. A izbruh hrupnosti dobiva tokrat malenkost drugačno podobo. Če je album Think Of Me As A Friend zvenel za malenkost elektronsko, znotraj hrupnosti pa smo bili ujeti tudi v naspidirane ritme, ki so silili k premikanju okončin, je prekmurski dvojec zadevo tokrat zastavil rahlo drugače. Njun zvok je sedaj namreč bolj očiščen elektronskega prizvoka. Pa da ne bo pomote, Hexenbrutal še vedno proizvajata glasbo s pomočjo ritem mašin, semplerjev in podobnih rekvizitov, le zvok je sedaj bistveno bolj prizemljen, minimalističen oziroma oskubljen. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je druga plošča bolj očiščena, definirana, njun zvok je napredoval v bolj dodelano formo. S tem pa sta dosegla tudi bolj, recimo temu metalski efekt, ki ga slišimo tudi v pesmi Sodomajzer. Ob tem pa Giant ohranja industrialni prizvok, včasih pa skozi hrupni šum dobiva efekt ambientalnosti. Mestoma prevladujejo počasnejši ritmi, znotraj katerih nato prehajata v bolj nasilno in razbijaško formo. 

Pesmi so zastavljene v prepletu hrupno ritmičnih zvočnih plasti, kot pri pesmi Owls, in skozi repetitivno instrumentalnost dobivajo ritualni efekt. Pogosto se izmenjuje vloga noiserskih vložkov in ritmične forme, primer je edini vokalni komad Drumtree, ki se po naspidiranem začetku popolnoma umiri v počasnejšo ritmiko in zvočno hrupnost. Ali pa komad Tobari, ko se njegova počasnost proti koncu spremeni v intenzivnejšo obliko. Najbolj občutne ambientalne vložke dosežeta v komadu Postpone, ki je oskubljen ritmike, namesto tega dosega utripajočo sonično zvočnost. Veliko komadov na albumu je kratkih, saj dosegajo manj kot dve minuti dolžine, pesem Narko pa je obenem najbolj usmerjena v hitropotezno in premočrtno nažigancijo, brez umirjenih oziroma bolj hrupno usmerjenih premorov. 

Zvok na plošči Giant sta Hexenbrutal nadgradila v bolj definirano zvočno podobo, dosegata metalsko zvočnost, obenem pa album ponuja nenehen preplet noiserskih efektov in ritmično usmerjene forme. Album ponuja raznovrstnost in gibljivost, saj prehaja med ritmičnostjo in bolj prosto širokimi prostori. Ta zvočna pestrost prehaja skozi različno intenzivne oblike znotraj posamičnih pesmi, kar daje albumu Giant gibljivo in dinamično zvočno sliko.