Samozaložba, 2015

Zadnje čase bi se nad stanjem regionalnega rimoklepaštva težko pritoževali. Omembe vrednih plošč in mikstejpov sicer ni ravno veliko, so pa zato tiste izdaje, ki se dejansko zgodijo, toliko bolj navdušujoče. Seveda sta bila za formalne in neformalne antološke preglede tukajšnjega hip hopa relevantna predvsem lanskoletni Sabljasti tiger mariborskih Tekočih in letošnji Schengen zagrebških High5, vendar pa ne smemo pozabiti niti na prgišče manj opaznih zasedb, ki svoj idealni zvok sicer še iščejo, a so ravno zaradi svoje nabrite raziskovalnosti na sceni še kako dobrodošle.

To smo očitno kar dobro razumeli tudi na Radiu Študent, ko smo vam v prvi polovici letošnjega leta dodobra predstavili kamniško zasedbo Matter. Najprej ste se z njihovimi Meduzami srečali v RŠ hitu, potem pa ste jih lahko v živo ujeli še na Tresku, kjer so Dacho, Tunja in Levanael s svojim nastopom večinoma prepričali tudi tiste bolj skeptične obiskovalce. Žal Matter zaenkrat še nimajo polnopravnega vnosa v svoji diskografiji, zato pa so v začetku maja dolgometražno plato v digitalni obliki izdali Illusion Art. Gre za zasedbo, v kateri se Dachu in Tunji namesto Levanaela pridruži Adam Mulalić in ki je, če prav razumemo, podtalno aktivna že kar precej časa.

Za vse, ki so vas k zasedbi Matter pritegnili ravno Levanaelovi resnično kvalitetni beati, je novica, da na plošči Seme vesolnga Kamničani ne brcajo rim čez njegovo muziko, verjetno slaba, a boste, ko bo do vas prijadral preprečljiv boom bap uvodnega štiklca, kaj hitro spremenili mnenje. Konec koncev je tudi Dacho že prekaljen DJ, zato niti ni presenetljivo, da je skupaj z Mulalićem in Luko Lahom zakuhal 11 prepričljivih, razgibanih podlag, ki na pesmih Stari Štepar in Mrki Flow kimajo temačnemu boom bapu Mobb Deepov, na komadu Mlečne Steze mahajo zapuščini s soulom prežetega hip hopa in na štiklcih kot sta La Mami in Triangel sinhrono korakajo s sodobniki trapa in cloud rapa.

Če je instrumentalni del plošče Seme vesolnga tako zelo dober, da o njem v bistvu ni treba zgubljati kaj dosti besed, pa bi bilo verjetno smotrno malce več črnila posvetiti rimoklepaškim elementom tega izdelka. Tisti poslušalci, ki so jih pri Matter najbolj zmotila besedila in način podajanja le teh, bodo na iste prepreke naleteli tudi pri Illusion Art. Pa vendar bi jim z vsako naslednjo pesmijo na plati hkrati moralo postati vse bolj jasno, da se gredo Dacho, Tunja in Adam v svojem pripovedništvu pač igro enačb, kar pomeni, da ob vseh epskih najavah v svoja ušesa dobimo tudi precej cringeworthy momentov, ki zvenijo kot slaba kopija The Underachievers. Fantje pri vrtoglavem potovanju po svojih konkretnih in namišljenih svetovih preprosto ne uporabljajo fitra in vsi, ki boste ob poslušanju predsodke potisnili na stran, boste to dojeli kot velik plus, ne minus. Za vsake ''astrološke zgodbe v bukvah'' namreč obstaja tudi ''golf, polit od soka'', za vsako zamomljano besedo pa protiutež v obliki presenetljivo inovativnih menjav flowa ali pa resnično svežih hookov. V vsakem primeru se na koncu rezultat enačbe jasno zapiše precej nad ničlo.

Ni presenetljivo, da Matter in Illusion Art prihajajo s periferije. Ljubljana namreč že dolgo ni imela nikogar, ki bi si upal slengati tako pogumno in ki bi imel tako jasno vizijo svojega umetniškega izraza. Tako kot to ponavadi počnejo Tekochee kru, nas tudi Dacho, Tunja in Adam na svoji plošči popeljejo na skorajda stripovski izlet v zakotja svojega mesta, kjer s pomočjo sočnega slenga, abstraktnih podob in duhovitih opazk spoznamo celo kopico zanimivih likov v zanimivih situacijah. Zdaj pa Seme vesolnga v avto, šipe dol, pa kruzat po mestu!