Apollo, 2013

Nocoj se potapljamo v mrakobni prvenec Nadine Shah. Enajst pesmi, izdanih pod imenom Love your Dum and Mad, zahteva pozorno poslušanje, saj se le tako pred nami izriše ostrejša slika tega izdelka. Na prvi posluh poslušalec pomisli, da posluša PJ Harvey ali Anno Calvi, predvsem zaradi globokega trpko žametnega vokala in splošnega vzdušja.

Album Love your Dum and Mad polzi v mrakobnem ritmu skozi poslušalčeva ušesa. Že otvoritvena pesem Aching Bones z repetitivnim težkoindustrijskim ritmiziranjem, za katerega je odgovoren soavtor in producent albuma Ben Hillier, postavi temačne temelje nadaljevanju albuma. Nadine Shah skozi doživeto izpovedno liriko, polno poželenja, maščevanja, ljubezni in smrti, obdeluje oz. obračunava s svojo preteklostjo hkrati pa se preizkuša tudi kot pripovedovalka nesrečnih zgodb. O gospodinji, ki je zapuščena in ranjena zbežala od doma, do zgode o stigmatiziranosti oseb s psihičnimi težavami. Pesem, v kateri obravnava slednjo temo, Floating, je posvečena prijatelju, Matthewu Stephens-Scottu, sicer umetniku, katerega delo je uporabila tudi za naslovnico albuma. Komad Dreary Town pa je posvečen njenemu bivšemu fantu, ki je storil samomor. V njem opisuje zgodbo njune ljubezni in življenje v Londonu, a hkrati postavi v ospredje svoj optimizem, s katerim sicer ravno ne razsipa - namreč, da mu ne bo sledila pod zemljo. 

Nadine Shah je sicer odraščala v majhnem mestu na severovzhodu britanskega otoka z mamo norveških korenin, sicer kapitanovo hčerko, in očetom Pakistancem. Tudi ta medijsko zanimiva zgodba, ki se bere kot učinkovit PR-tekst, je pripomogla k še  večjemu zanimanju za skrivnostno Nadine.

V večini njenih pesmi, temačnih baladah, jo spremlja klavir, ki sprva morda deluje preveč enostavno, a se minimalizem izkaže za premišljenega in učinkovitega. Na koncu lahko zaključimo, da si albuma najbrž ne bomo predvajali poleti, tudi kar se tiče pretiranega poslušanja sem nekoliko skeptična. Ta prevelika podobnost s PJ Harvey je dejansko moteča, tudi stalna jamrarija, če tako grdo poimenujem njene sicer čisto konsistentne lirične izdelke, je nekako najedajoča. 

Nadine Shah je trenutno na turneji. Novembra je kot predvoznica otvarjala koncerte za Depeche Mode, za kar sicer težko rečemo, da je dobro - predvsem oboje druži producent Ben Hillier - res pa je, da se bo na ta način s svojo glasbo dotaknila večjih množic. Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako se bo razvijala njena nadaljnja kariera.