RVNG Intl., 2016

Nahajamo se v Vancouvru, kanadskem velemestu na zahodni obali severnoameriške celine, nad katero se je ravno spustila večerna temnina, ki večino tamkajšnjih meščanov požene v prostore znotraj štirih sten. Ravno ko se nad soparo betonske džungle začne viti nagla meglica v srži noči, se iz osamelega stanovanja prično oglašati eklektične melodije, poznane samo nekaterim osamelim hordam, ki polnijo večere neuveljavljenih izvajalcev v lokalnih klubih. V enem izmed slabo osvetljenih stanovanj ob prenosnem računalniku že nekaj ur poležava dekle pobarvanih las, ki ne zgleda čisto pri sebi. Odprt ima program Ableton 9.6, v katerem si ponavljajoče se predvaja sample afriških tolkal, obenem pa se na televiziji že desetič predvaja DVD animiranega filma studia Ghibli. Tako se zaključi še en običajen večer za Ramzi.

Omenjeno dekle, Phoebe Guillemot, je relativno mlada navdušenka nad programi za digitalno zvočno obdelavo, midi kontrolerji in vokoderji, ki se občasno navzame psevdonima Ramzi, ki ga opisuje kot shizofreno kanaliziranje svojega glasbenega duha. Prvo srečanje med Phoebe in Ramzi se je zgodilo v Montrealu, v katerem je Ramzi prvič odprla Ableton Live in na dogodkih spoznavala večinoma umetnice, ki so ji pomagale pri oblikovanju njenih fizičnih in digitalnih izdaj. Po selitvi v Vancouver pred par leti se je Ramzi z lanskoletno izdajo Houti Kush pri lokalni elektronsko-kasetni založbi 1080p hitro povzpela med glasbene prerokinje. Navdušenje nad njenim samostojnim zanosom je seglo daleč čez deveto vas, vse do New Yorka do založbe RVNG Intl., ki s serijami fokusiranih izdaj že leta stremi po eni strani k povezovanju avdio-vizualnih ustvarjalcev, po drugi pa k povezovanju avantgardnih umetnikov. Ramzi je bila povabljena k sodelovanju s keramičarko Jessico Hans, s katero sta otvorili novo serijo dogodkov, poimenovanih COMMEND See. Ti se odvijejo z enomesečno umetniško razstavo v prostorih založbe RVNG Intl. v Brooklynu, kasneje pa glasbo razstave založba opolnomoči še z omejeno naklado fizičnih izdaj. Prva razstava serije COMMEND See se je poimenovala po keramičarkinem blogu, Strange Fires, v katerem je razkazovala svoje namenoma iznakažene lončene izdelke, spremljevalno albumsko izdajo pa je Ramzi poimenovala For Haku in danes jo poslušamo v oddaji Tolpa bumov. 

For Haku je njena šesta glasbena izdaja, na kateri najdemo 10 skladb krajših dolžin, ki skupaj komaj presegajo tridesetih minut. Po motivih album deluje kot retrospektivna selekcija, poleg tega namreč, da so na njem nekatere že objavljene skladbe, se pojavljajo tudi zgolj namigi na naslove drugih že prej založenih komadov. Kar poslušalko ali poslušalca morebiti zmede, je avtoričin ustvarjalni proces: kaj sestavlja glasbo, ki jo slišimo, kako jo Ramzi sploh sklada v zvočna zaporedja in ali se v njih na kaj referira. Ramzi ne ponuja kakega zanimivega ključa: izbira pač tisto, kar ji je všeč, pa naj si bodo to zvočnosti raznih tradicionalnih glasbil, obskurnih videoposnetkov z youtubea ali pa glasov prisrčnih džungelskih živalic. Njena glasba je v nekem smislu talilni lonec njenih fejsbuk lajkov. Celo naslov albuma, For Haku, je posvečen liku iz animiranega filma Spirited Away, delavcu v pravljičnih toplicah, s katerim vsi sočustvujemo v njegovem in Chihírinem boju proti zlobni birokratski čarovnici Yubabi. Kar zadeva dešifriranje referenc, nam torej ni treba preveč skrbeti: za njimi ni višjega namena, avtorici so bili zvoki pač všeč. 

Žanrsko bi album lahko opisali kot neke vrste kolažni dub, mešanico med tipičnimi tropskimi zvoki Karibov, Afrike in Jugovzhodne Azije ter nekakšno minimalistično glasbo iz videoiger. Vzemimo za primer uvodni komad na albumu, Messiha: začetnemu ritmu zalupanih bongov se počasi priključijo efekti sintetizatorja in šumeči terenski posnetki ptičev; ko zaslišimo vokale, pa se Ramzi na svojem vokoderju igra z efekti, ki močno modulirajo njen glas. Izpade precej hipnotično, a za natančno poslušanje kar preveč eklektično. Podoben vzorec se na albumu ponavlja v različnih zaporedjih. Od časa do časa nas zadenejo asociacije na kak poznan zvok, sicer pa se večinoma prepuščamo zmedenemu, a brezskrbnemu zibanju.

Vseeno ne moremo spregledati podpornikov te zadržane hiperproduktivne glasbenice, ki jo mediji še preveč zakrivajo za vedno bolj banalnimi opisi njene glasbe. Ramzi je za Phoebe Guillemot računalniški in ustvarjalni trans, v katerem suvereno in razbremenjeno nastopa, ne da bi ji bilo treba analitično zagovarjati to, kar dela. Vprašanje pa, kako je ta kombinacija delovala v razstavnem prostoru. Poskus sodelovanja Ramzi in Jessice Hans bi lahko po svoje obeležili kot željo po »svežem« avdio-vizualnem kombiniranju, torej med glasbo in keramiko, po svoje pa tudi kot širjenje kroga skupnosti alternativnih umetnikov na področju kulture. Upajmo le, da sodelovanja niso namenjena zgolj spoznavanju ljudi, ampak tudi zavedanju soobstoja v sorodnih si življenjskih stiuacijah.

Ramzi se bo sicer verjetno spet kmalu odpravila na turnejo po Evropi, kasneje v jeseni pa jo bo mogoče slišati tudi v DJ Seansi na Radiu Študent.

Diskografija:

- Etwal Timoun 12" (Total Stasis, 2013)

- Dezombi ‎(Los Discos Enfantasmes, 2013)

- Bébites ‎(Pygmy Animals, 2014)

- HOUTi KUSH (1080p, 2015)

- For Haku (Rvng Intl., 2016)