Ghostly, 2013

Shigeto ne popušča. V dobrih treh letih, odkar ga opažamo na svetovnem zemljevidu scene beatov, je izdal tri albume. Vmes je ogromno nastopal, lansko leto pa po lastnih besedah izpostavil kot ključno tako za njegovo godbo kot obče življenje. Med vsemi turbulencami pa je posnel svoj tretji dolgometražec z naslovom No Better Time Than Now. 

Še vedno mladi beatmaker Zach Saginaw, ki je najbolj prepoznan po svojem drugem imenu Shigeto, je presenetil leta 2010, ko je izdal svoj prvenec, enega najprepričljivejših albumov v širokem žanru beatov tiste sezone. Takrat je živel v Brooklynu v New Yorku. Za seboj je imel klasično jazzersko šolanje, veselilo ga je snemanje terenskih posnetkov, ki jih je potem tkal v svojo produkcijo. No, lansko leto se je vse postavilo na glavo. Najprej bolj cheezy podatki: dopolnil je trideset let in nehal zvezo z dolgoletno punco. Bolj pomembno, izdal je svoj drugi album, se preselil iz New Yorka nazaj v domači Detroit in imel v 365 dneh kar 180 nastopov. Ti so nekaj posebnega, saj v nasprotju z večino izvajalcev, ki mešajo hiphop z elektroniko, ne tipka le po laptopu in raznih MIDI pripomočkih. Seveda dela tudi to, a zraven igra na prave pravcate bobne. Nevarno početje, ki bi lahko pomenilo tisto mučno priložnost, ko glasbenik spremlja didžejevski nastop, na kakšnem saksofonu ali tolkalih. A pri Shigetu je drugače, njegovo bobnanje je integralni, suvereni in udarni del nastopa, samozavest pa si je verjetno nabral prav na svojih številnih nastopih. Shigeto je svoj živi nastop popolnoma naštudiral, kar smo na domači grudi lahko preverili celo letos poleti na nekoliko nenavadni lokaciji, namreč v Metliki.

Njegov tretji plošček nosi naslov No Better Time than Now in naj bi pomenil življenjsko prelomnico. Stilsko in tehnično je seveda odvod njegovih preteklih podvigov, a z nekaterimi razlikami. Še vedno gre za nekakšno mešanico hiphopa, jazza, folka in elektronike, le da so vsi ti vplivi veliko manj očitni kot prej, da so bolj stopljeni in namešani. No Better Time Than Now je manj naiven, bolj zrel, kar pomeni večjo stopnjo čvrstosti produkcije, a hkrati tudi višjo stopnjo monotonosti. Je projekt detajlov in izjemnega občutka za plastenje. In tu najdemo Shigetov pečat, saj sem pred tremi leti v Tolpi za njegov prvenec napisal, da “ga odlikuje predvsem izjemno natančna produkcija številnih zvočnih plasti.” In da “Shigeto definitivno izstopa, prav zaradi natančnosti in kompleksnosti plastenja, udarnosti bobnov in melodično aranžmajske iznajdljivosti”. Njegov zvok pa je seveda otrok njegove metode oziroma tehnike. Še zmeraj snema vsakodnevne, konkretne zvoke in jih potem uporablja. V njegovi godbi tako slišimo sled “musique concrete” ali, bolje rečeno, ko poslušamo njegovo godbo, nas ta postavi tudi v neki imaginarni prostor. Shigeto pa seveda snema tudi ogromno živih bobnov, torej inštrument, na katerem je najbolj vešč.

Če so Shigeta mediji naivno primerjali s Four Tetom, pa na novi plošči določeni deli res malce spominjajo na “britanskega inovatorja folktronike”, in sicer prav zaradi kombiniranja organskih, vsakodnevno prepoznavnih življenjskih zvokov in hladne procesirane elektronike pa tudi zaradi prepoznavne kombinatorike melodike in repeticije. Tudi Shigeto zna biti izjemno melodičen in repetitiven hkrati. Tako je izhodišče nove plošče, ki pa potem v drugem delu razvodeni. Poudariti je treba, da je v nasprotju z večino beats projektov No Better Time Than Now pravi album, z dodelano, celovito zvočnostjo pa tudi dramaturgijo, ki se na koncu po manjših hribčkih le zapelje v ravnico. Je poln prikupnih melodij in gostih atmosfer, celo tako poln, da ob koncu na njih nisi več pozoren. No Better Time Than Now je tako izjemno polno poslušanje, ki mu z zanimanjem nastavimo uho, a zaradi njegove subtilnosti ob poslušanju kmalu raje delamo še kaj zraven. Tipkamo na kompjuter ali vozimo avto. Zaradi neštetih melodik izstopa le redko katera. Zaradi neštetih detajlov slišimo le izbrane.