SKEE MASK: Shred

Recenzija izdelka
18. 2. 2017 - 19.00

Ilian Tape, 2016

 

Koncept anonimnosti v glasbi ni nov pojav in če se tokrat v relaciji do našega protagonista osredotočimo na elektronsko glasbo, lahko že v izhodiščnih momentih detroitskega vrveža najdemo ta koncept celo med takrat najbolj ključnimi akterji. Začenši s kolektivom in kasneje celo ideološkim gibanjem Underground Resistance še danes  določenim njihovim komadom ne moremo pripisati dotičnega imena, čeprav so akterji tega gibanja poznani. S pomočjo anonimnosti je mit afrofuturizma vzpostavil tudi takrat skrivnostni dvojec Drexciya, v obeh primerih pa gre za odmik od posameznika h glasbi kot glavnemu atributu naracije njihove ideologije. Tako smo, ne glede na morebiti različno vzročnost take odločitve, soočeni z anonimno entiteto.

Tudi v današnji Tolpi bumov obravnavani album Shred je produkt avtorja s podobnim pristopom, za katerega pravzaprav v popolni gotovosti lahko rečemo zgolj to, da prihaja iz Münchna. V zgolj treh izdajah sicer še ni zaznati večjepoteznega ideološkega pristopa k ustvarjanju, a vseeno že po izbranem umetniškem imenu, naslovu albuma, imenu komadov in celo naslovnici dolgometražca opazimo, da se spogleduje z estetiko drzno adrenalinskega prostega smučanja, pa čeprav gre tu zgolj za analogijo. Skee Mask je torej ime brez imena, producent, ki je svoje mesto našel pri založbi Ilian Tape.

Govora je o münchenski glasbeni platformi pod vodstvom bratov Zenker. Ta prav letos praznuje jubilejno deseto obletnico obstoja in je bila pozornosti širše javnosti prvič deležna po tem, ko je Pangea leta 2013 v svoj Fabriclive miks vključil štiklc z EP-ja, za katerega sta moči združila sedaj že stalna gosta založbe, Andrea in Stenny. Bratoma Zenker in njuni založbi je zasluge za revitalizacijo in osvežitev togih tehno struktur pripisal tudi Berghainov težkokategornik Marcel Dettmann , kar bržkone na tej točki zgolj utrjuje suvereno mesto münchenske glasbene platforme na podtalnem elektronskem parketu. Raziskovalna narava založbe in njene ustaljene zasedbe na stranski tir postavljajo uniformne in že tradicionalne 4x4 ritmike in iz klasičnega tehno zvoka raje jemljejo zgolj elemente, nadgrajene z melanholičnimi progresijami ali kompleksnimi in robustnimi breakbeatovskimi ritmičnimi vzorci. Odmik od začrtanih tehnoidnih struktur jih postavlja ob bok drugim vidnejšim, podobno zvočno naprednim založbam ter slogovno sličnim založbam, kot so WAX, 50Weapons ali pa Opal Tapes.

Plošča Shred se v takem prostoru odlično znajde in predstavlja vznemirljivo ter razgibano poslušalsko izkušnjo. Zaznati je moč izrazite vplive detroitskega tehna in, morda še bolj od tega, UK jungla devetdesetih let, izražene v stimulativnih ritemskih variacijah in zvočnih krajinah. Začenši z umirjenimi ambientalnimi deli se gibljemo preko IDM-ovskih, kjer nas na neki točki trdo zadene celo klasičen 4x4 beat, od katerega se Skee Mask načeloma odmika.

Komadi so producentsko izjemno dovršeni in večplastno teksturirani. Večina komadov deluje na dveh frekvencah – učinkujejo bodisi kot pomirjujoče kaskade bodisi kot energični skoraj blaženi ritmi, ob poslušanju albuma pa se spretno gibljemo od ene frekvence do druge. Brezobrazni protagonist deluje kot poosebljenje založbine raziskovalne kvalitete – tehno, ki se zvočno širi in krči, ki črpa iz gruče stilov, a vedno ujame tisto bistvo, ki se ga dandanes v elektronski glasbi povezuje z Münchnom. Skupen se zdi zrnat, do neke mere distorziran zvok, lahko so to intuitivni aranžmaji kot produkt improviziranega poigravanja z izbrano sintovsko in ritemsko strojno glasbeno opremo ali pa melodično ambientalne kompozicije. Največkrat lahko slišimo kar večslojno prepletenost vsega naštetega z vselej razburljivo ritemsko podlago.

Struktura albuma se zdi jasno začrtana, z vzponom, vrhom in prijetno turbulentnim spustom. Ambientalni štart s komadoma Everest in HAL Conv. poslušalca subtilno vpelje v bolj razgibano in energično dviganje razpoloženja, kjer, denimo pri štiklu Shred 08, pozornost nase vlečejo 303 bas linije, nadgrajene z melanholičnimi sinti. Avtor nato skoraj metrično, prav na polovici, s komadom Melzocop 2, razbije prejšnjo lahkotnost in nas neprizanesljivo zadene s prevladujočim težkim ritmom, na katerega dodaja vrsto teksturnih podrobnosti. Tu doživimo visokooktansko izkušnjo, ki se kot sinonim navezuje na izraz Shred in po kateri smo deležni prijetnega, a zato nič manj napetega spusta. Plošča tako uspe zajeti vse – presežni zvočni dizajn in surovo silo, momente sanjajočega navdušenja poleg pustih ritmičnih raziskovanj. Ne glede na kontraste, ki smo jih deležni, pa album vedno zveni kot delo ene vizije.

Naj za konec zgolj kot zanimivost povemo, da obstaja precej močno podkrepljena domneva, ki za projekt Skee Mask postavlja isto osebo kot za morda bolj znan projekt SCNTST, siceršnjega varovanca založbe Boysnoize. V intervjuju je Skee Mask negativno označil izkušnjo iz preteklosti, ko je publika njegov obraz še poznala. Tako je smiselno, da je sedaj edini izpostavljeni del te osebe njegovo delo in pravzaprav kakršnokoli ugibanje niti ni važno. Morda gre pri albumu Shred samo za visoko produkcijsko vrednost, morda pa je zares anonimnost avtorja tista, ki nam dopušča neobremenjeno poglabljanje v izdelek. Ne glede na vse je jasno, da gre za posameznika, ki je s to ploščo zarisal izredno visok standard.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness