Son of Dave / Kartel, 2013

Preden je postal urbani gruverski bluesman z imenom Son of Dave, je bil Benjamin Darvill v svojem prvem glasbenem življenju multiinštrumentalist pri komercialno uspešnem kanadskem pop rock bendu Crash Test Dummies. Konec devetdesetih je odkril svojo bluesovsko dušo in hitro razvil resnično enkraten bluesovski slog. Zvok Son of Dava ni le povsem samosvoj, temveč je tudi glede na to, da igra sam, le s harmoniko in s pripomočkom, ki sproti vzorči v zanko beatbox ritme, ki jih sam ustvarja, presenetljivo velik, tako rekoč obilen zvok. Po petih albumih bluesovskega soliranja s harmoniko je Son of Dave na aktualnem albumu Blues at the Grand razširil nabor glasbil in ustvaril godbo klasičnega blues & soul benda. Tudi pri širitvi zvoka je ohranil pristop samostojnega dela, saj je tako rekoč vse osnovne inštrumente odigral sam.

Kljub nekoliko bolj vsakdanjemu zvoku v primerjavi z njegovo siceršnjo zvočno steno one man banda Son of Dave na albumu Blues at the Grand ohranja osnovne elemente svojega prepoznavnega dinamičnega zvoka. Human beatbox ritmi in orglice so osnova, na kateri je Son of Dave v sodelovanju s producentom Jimmyjem Hogarthom, ki je med drugim produciral tudi Amy Winehouse in Paola Nutinija, klaviaturistom Willom Fosterjem in dolgoletno sodelavko, pevko Martino Topley Bird ustvaril igriv, elastičen in plesen funky groove, ki dobro spisane in všečne skladbe povezuje v skladno in všečno celoto.

Zabava se začne s skladbo Well, Well, Well, pri kateri iz zvočnikov skačejo zvoki dobro razpoloženega klavirja, pihal in gospelovskega ženskega spremljevalnega petja, s čimer ustvarja podobe pozno nočne klubske zabave v skritih kotičkih New Orleansa. Hot Summer Nights ima dobro ritmično hip hop podlago, We Goin Out pa seže v p-funk groove. Pri skladbah Titty Shake in They Let Too Many People In iz funka preidejo globlje v blues, pri Miss Katalin in Bow Wow, ki ob uvodnem trojčku predstavljajo višek albuma, pride do izraza skladateljska sposobnost Son of Dava.

Son of Dave, ki  tokrat zveni precej manj čikaško in veliko bolj neworleanško, na albumu Blues at the Grand uspešno nadaljuje in nadgrajuje svojo zgodbo modernega bluesovskega zabavljača.