Srečna mladina, 2013

Zavesa se dviguje. Akustično, na videz pomirjeno, a verjetneje vdano v usodo? … Pa srečno v prihodnost je bila progresivna popotnica, ki nas je leta 2010 pospremila naprej, a še vedno v rutino vsakdanjika. Od takrat se ni spremenilo nič. Pravzaprav so se začele javno odkrivati manipulacije svinj pri koritu, a v seštevku negativnosti in minusov se še vedno ni spremenilo – nič! Še vedno samo gledamo z odprtimi očmi kot leta 1991, ko sta samostojnost in privatizacija nekaterim pokazali pot do zlate žile. Kljub evidentnemu ropu sredi belega dne ni storjenega nič konkretnega. Generacija 1986, ki je glavni lik gledališke predstave Navajeni na šok, je bila leta 1991 šele dobro iz plenic, Srečna mladina pa bend, ki je šele začel svojo pot. Izkoristili so svojih pet minut in polnili vrzel, ki je nastala ob menjavi rokenrol generacije. Pank bendi so se razšli, starci so se ukvarjali z vojnim pirovanjem na Balkanu in njegovimi post travmami, mladi pa so rabili vse prej kot to, nekaj bolj perspektivnega. 

Srečna mladina je začela s pankom, iz katerega si je vzela ime – iz hardkorovskega komada Nietov! -, nato pa nadaljevala s psihotično zmesjo rapa, jazza in metala. Kar je bilo za sataniste 666, je bilo za njih 2227. Izstopali so free jazzy fanki nalomljeni, nasekani in usekani komadi, še kasneje, v novem tisočletju pa progresivni inštrumentali, nekaj podobnega, kar je danes deloma moč slišati pri srbskih Popečiteljih. A je bilo med njimi tudi nekaj takšnih, v mainstream alter patetiko preveč vpetih komadov, ki so jo še prežvečile črede na nacionalnih medijskih pašnikih. Te so se napajale le iz njihovih studencev in na koncu, med ostalim, popušile tudi foro o edinstvenosti ustekleničene vode. Srečna mladina je z nekaj takšnimi pompozno simfonično odbijajočimi komadi po kuloarjih imenovana kar mala Siddharta! Bili so avantgardna hobotnica z enim imenom, a več obrazi, ki je lovke stegovala v vse smeri. Raznolikost nakopičenih žanrov je bila seveda posledica menjavanja ekipe. Člane kot da so pobirali na železniški postaji, njihova štafetna palica pa je bila kljuka vrat, ki so si jo podajali kot v bordelu. 

Pričujoči album Navajeni na šok je soundtrack, narejen v koprodukciji Šodr teatra in Srečne mladine za rock kabaret enakega imena. Omenjeni so tlakovali sodelovanje že pri klasiki To so gadi, Srečni mladini pa tudi to ni bila prva tovrstna izkušnja, saj so leta 2001 ustvarjali živo glasbeno kuliso v Krstu pri šestici Dejmo stisn't teatra. V našem prostoru smo bili že večkrat priča fuziji rocka z drugimi vejami umetnosti, če omenimo le Betontanc in njegove goste, najgloblje sledi pa so pustili Demolition Group z Deep True Love, ki je nastal za potrebe Mladinskega gledališča. Tokrat pri Srečni mladini nismo deležni močnih kitarskih izlivov in progresivnega podajanja, kar je razumljivo, saj je glasba pisana po taktirki scenarija in v vlogi zapolnitve prostora in časa med igralskimi scenami. Zato albuma tudi ne moremo soditi v luči prejšnjih del Srečne mladine. Inštrumentalnih komadov, ki so najbolje krasili njeno fasado, ni, vokalisti pa so večobrazni in večplastni. Mikrofon so prijeli igralci, od katerih vsak pripoveduje svojo zgodbo. Tu je zgodba o že legendarnem cyber Janiju, nadišavljenim s francoskim šarmom Je T'aime in zatopljenim v megleno perspektivo Goribora. Srečna mladina je danes brezposelna in brezperspektivno drka v labirintih virtualnega sveta, ki je na dosegu roke kot še nikoli, a kot puščavski pesek polzi med prsti in se izmika kontroli. “Ko ni regresa in malic, delavc ne hodi več v Premanturo ...“ Zombi je  fanki epitaf Cobainu, Janis in drugim 27-letnikom, ki so rano zapustili obličje Zemlje, a vendarle udarili pečat, kar pa ni dano današnjim zombijem. Od posameznih komadov izstopajo še Sve je teže, cavovsko gallon drunkovska bas laganica, Pilula, disko punk fiesta z ritmom kola, v etno stilu pa nadaljuje še Ljudska, ki te z melodiko omamljeno zavede na vinsko pot in v Zdravljico. Mjuzovskega Šok, šok, šok se bomo kljub naslovu plate Navajeni na šok težko navadili, je pa pričujoča recenzija tega soundtracka Srečne mladine nerelevantna, nepopolna in polna hib, ker je iztrgana iz konteksta, ker je napisana brez ogleda predstave. A kljub temu Srečna mladina ni Sonic Youth, tudi Šodr teater ne sodi med večje odre in plata celotno gledano ne bo šokirala. Pustila nas bo ravnodušne, kakršni smo že predolgo v realnem življenju, navajeni na šok. Zavesa se spušča. Akustično, nekako pomirjeno, a verjetneje vdano v usodo.