Masterworks, 2014

V prvem majskem nedeljskem terminu Tolpe bumov Radia Študent, kjer predstavljamo sveže diskografske izdaje, bomo predstavili najnovejšo studijsko stvaritev jazz tria The Bad Plus, ki nosi letnemu času primeren naslov The Rite of Spring. Tokrat se je ta avantgardno naravnana jazzovska zasedba odločila za precej ambiciozno nalogo. Čeprav smo od trojice, ki jo sestavljajo Ethan Iverson na klavirju, Reid Anderson na kontrabasu in Dave King na bobnih, vajeni precej podobnih eklektičnih kreativnih potez, so nas s svojo korajžno samovšečnostjo zopet presenetili. Zasedba, ki izvorno prihaja in Minnesote, je do sedaj, poleg lastnih avtorskih kompozicij, v svoji slabi 15-letni ustvarjalni poti glasbenim navdušencem servirala kar cel spis najrazličnejših glasbenih reinterpretacij. Te segajo od za njih, recimo temu, bolj pristojne zvočne obdelave jazz velikanov, kot je Ornette Coleman, pa vse do jazz variant pop-rock ikon, kot npr. skupin Pixes, Pink Floyd, Yes, vse do Blondie. Na dolgem spisku ne bi smela umanjkati tudi kalibra, kot sta David Bowie in Aphex Twin. Vsekakor zelo nevsakdanje in najbrž finančno-marketinško dobro premišljene poteze tria in vse glasbene mašinerije, ki stoji za njimi. Kot ste najbrž tisti, ki prisegate na klasike klasik že doumeli po naslovu tokratne predstavljene plošče, so se The Bad Plus tokrat lotili jazzovske adaptacije glasbe znamenitega baleta izpod prstov Igorja Stravinskega. Predstavili vam bomo torej sodobno avantgardno jazzovsko reinterpretacijo kompozicije Pomladno obredje, ki velja za eno najčastitljivih glasbenih spomenikov 20. stoletja.

Če uvodu dodamo še nekaj splošnih neglasbenih komentarjev, bi na to mesto vsekakor sodil mešan občutek oz. dvom, čemu trojica ni omenjenega projekta v javnosti predstavila že lansko pomlad? Stravinski je namreč svojo kompozicijo, ki v originalu nosi naslov Le sacre du printemps, prvič predstavil v Parizu leta 1913. Lani smo se torej spominjali okrogle obletnice znamenitega music-masacra, kateremu je bilo priča takratno občinstvo, saj je skladba s svojo perfektno zvočno metaforo prihoda pomladi in človeško-družbene reakcije nanjo, dobesedno pometla z do tedaj slišanim, predvsem v glasbeno-teatralnih krogih, saj poleg nevsakdanjih ritmičnih rešitev in hipnotičnega ponavljanja le-teh, skladba prinaša tudi edinstvene harmonično lirične figure. Delni odgovor prej omenjenemu dvomu bi se lahko glasil, da je trio svojo reinterpretacijo nalašč ponudil v slušni tek leto kasneje in se tako v modnem stilu izognil preveč trendovskemu valu ter album predstavil na prvi dan pomladi stoprvo leto po pariškem glasbenem masakru.

Čas je torej, da se dotaknemo zvočne adaptacije klasike Pomladno obredje skupine The Bad Plus, ki je izšla pri založniškem gigantu Sony music oz. njenemu satelitu Masterworks, ki se primarno posveča na novo zapakiranim pop-klasikam. A kot vedno, tudi tokrat izjema potrjuje pravilo. Iverson, Anderson in King so uspeli klasiko, kot je Pomladno obredje, najprej dobro slušno prežvečiti, kasneje aranžersko prebaviti in nenazadnje, kot vedno v njihovi maniri, produkcijsko in marketinško iztrebiti na jedilnik glasbenega, ne tako pop krožnik. Pred nami je torej glasbeno poustvarjalno delo, ki ima vse, kar mora podoben izdelek imeti.

Če hočemo pravkar izrečeno argumentirati, smo kljub omejenosti prispevka primorani podati krajšo poglobljeno refleksijo razmerja med originalom in njegovo sodobno interpretacijo. Kot primer bomo vzeli kar sam začetek kompozicije. V začetnem uvodu prvega dejanja, katerega je trojica spoštljivo do ruskega maestra poimenovala Adoration of the Earth: Introduction, smo priča transkripciji, ki temelji, logično, na klavirju. To pa zato, ker je trojica razen sodobnih studijskih pripomočkov uporabila samo prej omenjeno inštrumentalno trojico (klavir, kontrabas in bobne). Zatorej je uvod čisto razumljivo izključno pripadel klavirju, ker bi bila uporaba ostalih dveh inštrumentov enostavno odveč. In tukaj smo priča briljantni interpretaciji začetnih taktov Pomladnega obredja izpod prstov Iversona. Namesto fagota smo naprimer priča oddaljeno zasanjanemu melodičnemu poplesavanju po tipkah klavirja. Pohvala gre v prvi vrsti na račun dinamike, ki je predvsem s pomočjo nasnemavanj dobesedno perfektno-elastična. V ozadju lahko zaslišimo tudi šum vinilne plošče in razne zvočne kolaže, ki so vzeti iz najrazličnejših kontekstov in gredo vse do srhljivega ženskega vzdiha. Opisano bi lahko po eni strani interpretirali kot „hommage“ trojice sodobni mehanski konzumaciji klasične glasbe, po drugi strani pa, če si na tem mestu izposodim skovanko kolega Luka Zagoričnika, „glasnemu novemu svetu“ in njegovi postmodernistični logiki. Ali še enostavneje: uvod nam kot nekakšna uvertura napove prihodnji potek skladbe. V še bolj znamenitem drugem prizoru, kjer se v baletnem originalu pojavi človek/družba, smo namesto motivu, ki sloni na nasilnemu stampedu godal in njim sinkopirani skupini rogov, priča klavirju, ki zopet prevzame vodilno vlogo pri godalnih, pihalnih in deloma trobilnih partih, medtem ko so kontrabas in bobni vse, kar ostane. Rezultat je seveda barvno ter oblikovno drugačen od izvirnika in vendar poln ter korekten do njega. Spet gre pohvala najprej skrbnemu rearanžiranju, ki glede na inštrumentalno omejenost tria s seboj vleče tisto najbolj karakterno originala.

In prav zaradi tega, ker je skupini The Bad Plus uspelo ohraniti tiste temeljne značilnosti izvirne partiture, lahko omenjeno ploščo brez dvoma pohvalimo. Tu mislimo predvsem na to, da jim je uspelo perfektno združiti sodobne jazzovsko-avantgardne glasbene smernice z najbolj tipičnimi novostmi takratnega glasbenega dogajanja, ki jih je Stravinski s svojo sto in eno leto staro kompozicijo kot prvi združil v Pomladnem obredju. To je dinamična in metrična pestrost, skrbna uporaba disonance, hipnotično ponavljanje motivov, liričnost in še bi lahko naštevali. Podobno kot pri originalu se ob poslušanju plošče The Rite of Spring ob vsakem vnovičnem poslušanju v našo zavest razkrivajo nove zvočne skrivnosti. Vsekakor eden izmed vrhuncev tradicionalno-klasične jazzovske pomladi tekočega leta. Uživajte zvočo pomlad v upanju, da se tudi v naši deželi končno pojavi glasbeno prebujanje.