Kapa, 2015

V današnji Tolpi bumov se posvečamo debitantskemu albumu domače zasedbe The Canyon Observer, ki je svojo izdajo obeležila s koncertom minuli petek v ljubljanski Stari mestni elektrarni. Po dveh EP-jih, izdanih leta 2011 in 2012, so The Canyon Observer povrgli svoj prvi dolgometražec FVCK oziroma tretje poglavje v njihovem obstoju, če se obrnemo na prej omenjena EP-ja, ki sta nosila naslova »Chapter I: The Current Of Her Ocean Brings Me To My Knees« in »Chapter II: The Binds Will Set You Free«.

Zasedba se je po kar nekaj odigranih koncertih doma in v tujini ter po nekaj manjših rošadah v končni postavi ustalila nekje v letu 2013. Sledili sta dve večji turneji in nastopi na nekaj večjih festivalih, kot so Inmusic, Metaldays in pa največjem angleškem neodvisnem metalskem festivalu Bloodstock. Album FVCK je izdala domača založba Kapa v sodelovanju s francosko Vox Project, ki je v zadnjem času izdala tudi albuma hrvaških Žen in Vlasta Popič.

Album FVCK sestavljajo štirje komadi, v katerih so se post-rock sludge metalci prelevili v bend s še več podtalnimi žanri metal glasbe. Napram prejšnjim dvem stvaritvam je dolgometražec agresivnejši, ritmično zanimivejši ter produkcijsko močnejši. Za slednje sta kriva predvsem Scott Evans, ki je poskrbel za miks in je sodeloval z bendi, kot so Neurosis in Thou, ter James Plotkin, znan po sodelovanju z Isis, ki je poskrbel za master. Če smo se pri prejšnjih EP-jih spraševali o kakovosti produkcije, nam pri albumu FVCK to ne pade na pamet.

Razgibanost ritmike se pokaže že v prvem epu »Luscious Red«, v katerem se po sinkopiranih bobnih pridružijo kitare in ušesa parajoč vokal, ki se v nadaljevanju umiri in deluje kot podlaga za kitarski dialog čistejših nians. Tu se bend spogleduje predvsem z atmosferičnim black metalom in njegovimi progresivnimi odvodi. Komad se za raznimi piski in šumi nadaljuje v naslednjega »Bound Tied Tight«, ki velja za ritmično najbolj zanimivega, saj je ta kombiniran iz sestavljenega lihega ritma, ki v praksi ne zveni spevno, in v tem kontekstu jih lahko primerjamo s Helmet, ki so pet-četrtinske in druge sestavljene ritmike naredili lahko poslušljive.

Tako kot prehod iz prve kompozicije na drugo se tudi tretja začne z raznimi nojzerskimi vložki, ki gradijo ambientalnost in v komadu »Lost in Silence« gradijo na post-rockovskem stopnjevanju. V slednjem smo priča čistemu vokalu skozi celoten komad, ki prek mrmranja preide v visoke krike. Zadnji komad albuma FVCK je skorajda petnajstminutna epopeja  »All Of Her, Mine«, v kateri prek hitrega black metala bend preide v dronerske vode, ki z disonantnim igranjem vseh treh strunarjev zaključi s poudarjenimi sludgerskimi vpadi. 

The Canyon Observer so se z novim albumom FVCK zelo odmakinili od svojih dveh prejšnjih izdaj. S Simonom Intiharjem na bobnih so formirali svoj stil igranja in svežo izraznost, ki se skozi celoten album stopnjuje. Od komada do komada rušijo preverjene forme in tako neobremenjeni s predalčkanjem v različne žanre napredujejo močnejši kot kdajkoli.