Človeško, prečloveško …

Mnenje, kolumna ali komentar
11. 9. 2015 - 16.00

Naj že od začetka ne bo pomote: ta tekst prihaja s strani, ki je beguncem in migrantom vobče izrazito naklonjena, ki zagovarja različne načine podpore beguncem, ki so jih v samoorganizaciji prikazali številni ljudje v Evropi, in ki zagovarja probegunsko državno politiko. Kritika, ki sledi, je torej notranja. Nanaša se na prevladujočo, celo hegemonsko probegunsko linijo, tisto, ki trenutno begunsko situacijo vidi kot humanitarno krizo in ki kot glavno orodje za njeno premaganje vidi sočutje.

Zdi se, da je to sočutje sestavljeno iz treh glavnih elementov. Prvi je afekt, ki se pojavlja v odnosu do trpečih v obdobju prevlade nečesa, čemur Badiou pravi živalski humanizem. Živalski humanizem se pojavlja kot surogat emancipacijskih politik v obdobju restavracije kapitalizma. Ljudem pripisuje pravice kot pripadnikom neke biološke vrste. Vemo, da imajo človekove pravice buržoazne izvore, pa vendarle so v različnih zgodovinskih situacijah znale odigrati tudi kakšno progresivno vlogo; in če uspejo denimo v Franciji vsaj na določenih poljih ohranjati egalitarno prakso republike, so še vedno nekaj vredne.

A danes prevladujoča verzija človekovih pravic je vendarle izrazito reakcionarna, apolitična in biološko esencialistična. In res, kadar nam razsvetljeni srednji sloji, predvsem razni tipi javnih intelektualcev, servirajo podobe objokanih mater ali utopljenih otrok, se je zelo težko izogniti občutku, da gre za tisti tip sočutja, ki nam ga servirajo vulgarni zagovorniki vegetarijanstva, kadar se sklicujejo na lepe in žalostne oči prašičev na fotkah iz približanega zornega kota. Tu ni poanta v degradiranju živali; nasprotno, poanta je v tem, da je emancipatorna politika v odnosu do soljudi ali živali mogoča samo, kolikor o njih prenehamo razmišljati v okvirih biološke vrste. Če bolje pomislimo - na lepe oči živali zelo pogosto padajo tudi zagrizeni mesojedci.

Drugi element izhaja iz tega, da se ljudje, ki izražajo sočutje v okvirih živalskega humanizma, v nekem smislu zavedajo bednosti tega sočutja. Stopnjevanje deklariranega sočutja, ki se zelo hitro poda v obsodbe o nečlovečnosti drugih, izhaja iz (pol)zavedanja o tem manku. Gre za prepričevanje samih sebe. Tretji, komplementarni element, pa je element elitizma do ljudi, ki ne izražajo sočutja. Tako kot prva dva tudi ta služi “dehumanizaciji”; če živalski humanizem dehumanizira begunce, elitizem v sočutju dehumanizira domnevno nestrpne ljudi. Vedno več je obtožb o nečlovečnosti, obseg nečlovečnih se nezadržno širi in biti nečlovečen pomeni ravno nekaj takega kot ne biti človek.

Pri vsem tem se pozablja na dobri stari razredni boj. Veliko evropskih državljanov je, ki so podvrženi popolnemu opustošenju delavskih kultur, dostojnih mezd in minimalnih delavskih standardov. In to opustošenje je v ključni meri podprto s strani njihovih držav. Dotok beguncev lahko pomeni novo stopnjo dumpinga, simbolno višje vrednotenje beguncev od domačih prebivalcev … v državi, kot je Slovenija, kjer je vladajoči razred liberalni srednji razred, ki je v precejšnji meri instrumentaliziral državo, in kjer posledično vlada še izjemno visoka stopnja pravnih krivic, birokratskih absurdov in kulturnega elitizma v odnosu do domnevno nekultiviranih množic (recimo pod rasističnim pojmom Slovenceljnev), pa sočutje do beguncev, ki ga izkazuje taisti razred skozi svoja progresistična glasila, izpade izjemno cinično v slabšem pomenu te besede. Nenaklonjeni odzivi na begunce so tu popolnoma pričakovani, sočutništvo recimo Videmška pa med drugim vzbuja še večjo nenaklonjenost. In izjemen razmah površnega protirasističnega in protifašističnega govora po tej logiki pomeni tudi performativno “interpeliranje” nerasističnih in nefašističnih posameznikov ravno v smer teh ideologij. Ne pozabimo, da so sočutneži za svoje sočutje v glavnem plačani.

Nočemo reči, da so vsi, ki so nenaklonjeni beguncem, ljudje, ki prihajajo iz nižjih slojev, zgolj to, da v nasprotju s predstavo mnogi med njimi iz njih dejansko izhajajo in da njihova nenaklonjenost izvira iz popolnoma adekvatne percepcije države, kakor se jim kaže v njihovi perspektivi. Če so zaključki neadekvatni, so tudi zato, ker jih del javnosti neprestano prepričuje, da so fašisti in rasisti, in ker nimajo možnosti participacije v javnem govoru in odločanju. Površni protifašistični govor dosega v največji meri dodatno delitev med tukajšnjimi in prihajajočimi delavci. Prispeva k uresničevanju klasičnega scenarija “deli in vladaj”.

Ob vsem tem se je treba zavedati tudi, da ne drži, da so vlade vseh evropskih držav deklarativno nenaklonjene prihodu beguncev. Nemški vrh (torej vrh ključne države evropskega gospodarskega centra) že ves čas uporablja izrazito probegunski diskurz. Tega fenomena na tem mestu ni mogoče analizirati, treba pa je opozoriti na nekaj – na izjemno podobnost konservativnih in liberalnih diskurzov. Oboji se namreč osrediščajo okoli vprašanja človečnosti: konservativci odrekajo človečnost kulturam priseljencev; liberalci odrekajo človečnost konservativcem. Oboji se obkladajo z zelo redkimi primeri; eni opozarjajo na posilstva s strani beguncev, drugi na neonacistične fizične napade. V tej vulgarnosti niso liberalci nič manj udeleženi. Obenem pa sprejmejo konservativni govor, ko se na vse pretege trudijo zanikati prisotnost ekonomskih migrantov med begunci, kot bi bilo biti ekonomski migrant zločin, kot bi bilo nelegitimno biti delavec v iskanju višje mezde.

Skratka, begunska kriza morda bolj kot karkoli drugega kaže na neko veliko gnilost evropske politike in na njeno skrajno nihilističnost. Ali ni prevlada vsesplošnega kriterija človeškosti in sočutja nekaj, kar je Nietzsche, ta najpomembnejši mislec nihilizma, videl kot znak najvišje stopnje le-tega? Ali ni Deleuze opozarjal na Nietzschejevo misel, da po propadu krščanstva na izpraznjeno mesto boga nikoli ne bi smel stopiti človek, kvečjemu neki čezčlovek?

Parafrazirajmo še Marxa in Engelsa: pošast hodi po Evropi, pošast beguncev. Pošast, ki je še strašnejša od tiste, ki jo je videl Marx. Je namreč trojna. Begunci kličejo k vrnitvi k razrednemu vprašanju, prevladi nihilizma, obenem pa so največja religiozna skupina v postreligiozni nihilistični Evropi. Gre torej za nekaj, kar močno presega humanitarno razsežnost.

 

Tovarišice in tovariši, sestre in bratje, begunke in begunci, dobrodošli!

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Vse lepo in prav, toda kaj pa elitizem, ki ga zganja avtor članka do "razsvetljenega srednjega sloja, predvsem raznih tipov javnih intelektualcev"? A ta cel članek ne zavzema neke (moralne) vzvišene drže nasproti njim, ki se deloma uspešno skriva za teoretizacijo?

Ali če obrnem: kaj bi bilo če teh javnih intelektualcev ne bi bilo? Mar "nižje sloje", širšo javnost zmorejo nagovoriti teksti s citati Badiouja in podobnih, opozarjanje na razredni boj ...? Ali je mogoče res trditi, da kolumne, posti na Facebooku ipd. pihanje na sočutje, ki je v neki meri seveda res sporno, kot odlično prikaže tale zapis - tu se seveda na teoretični ravni povsem strinjam -, vendarle ne opravlja svoje funkcije, to je vpliva na mnenje, sproža razne humanitarne akcije itd.? In ni mar večji nihilizem to, da se avtorju zdi bolj vredno kazati svojo domnevno teoretično superiornost in anti-mainstreamovsko držo, kot pa "pokazati sočutje". Ne vem, ali je opcija, ki jo ponuja ta članek kaj bolj človečna ali družbeno-politično smotrna napram begunski krizi. Znotraj političnega, bi sam celo trdil, da ima večjo vrednost, moč in uporabnost sočutje, kot pa tole. Predvsem pa je realni učinek obojega isti, dobrodošlica beguncem.

Se strinjam; dejstvo je, da to ravnanje pozitivno vpliva na stanje beguncev in predstavlja pomembno obrambno linijo pred barbarskimi napadi nanje. To sem tudi nameraval vključiti, a sem bil potem ekonomičen s prostorm ... Ampak po mojem samo kratkoročno. Na dolgi rok po mojem videnju samo krepi napetosti; v trenutku, ko bodo ti begunci tukaj že pet let, teh liberalcev ne bo več, da bi jih branili, jeza domačih pa bo zaradi poniževanja, ki so ga liberalci nad njimi vršili, toliko večja.

Ne bi se strinjal, da sem elitističen v odnosu do teh razsvetljenih srednjerazrednih intelektualcev. Morda sarkastičen, ne pa elitističen; razlika je že v tem, da ti ljudje eksplicitno ponižujejo in po moji izpeljavi tudi dehumanizirajo (v tem specifičnem pomenu besede) populacijo, ki ima pomisleke do beguncev, jaz pa tega ne počnem. Poleg tega sem sarkastičen samo zato, ker razumem svojo pozicijo kot podrejeno v odnosu do njih, ne pa zato, ker bi se želel na kakršenkoli način izživljati. Popolni čistosti v tem oziru pa dvomim, da se je mogoče izogniti. Morda bi lahko rekli tudi; ali ni poziv po občutku totalne izenačenosti s tarčo kritike neke vrste moraliziranje?

Se pa strinjam, da je potrebno moči pri sprejemu beguncev združevati. Kar pa ne pomeni, da se ne sme pojavlajti tudi kritika ... Mislim, da je najbolj uničujoča pri tem ravno hegemonija, iz razlogov, ki sem jih opisal v članku, razlogov, ki dolgoročno vodijo v povečevanje napetosti.

No, saj tega ne razumem povsem. Eno je, da ima nekdo pomisleke do beguncev, nekaj povsem drugega je fašistični in rasistični govor. Dobro, sicer nisem prebral dosti tega - Videmška recimo ne; ampak ne vem, katere intelektualce konkretno misliš, ki dehumanizirajo ljudi, ki imajo češ zgolj pomisleke? (Sicer se mi zdi una o zločinskosti ekonomskih migrantov res fenomenalna.) Vse to mi je preveč generalizirano. Ni treba it v ekstreme (grožnje s smrtjo ipd.), ampak na rasizem enega Erlaha, bi se tudi sam odzval s kakšno verbalno dehumanizacijo. Sem bral mogoče eno ali dve kolumni, ki sta pač udrihali čez take. Nisem pa nikjer bral o tem, da bi kdo pisal čez Slovenceljne, češ kakšni rasistki so, samo zato ker bi kdo izražal kakšne pomisleke. (Mazzini se menda ni oglasil?) Poleg tega, če malo špekuliramo, se rasistični diskurz zeo rad skriva za tako racionalizacijo, tako da je dosti odvisno tudi od konteksta izjave; ne moremo vsega metati v isti koš.

Da niti ne rečem, da je Slovencelj izraz, ki ga tudi sam rad uporabljam, pa se mi ne zdi, da zajema kakršen koli (nižji) razred, izobrazbeno strukturo ali sploh katero koli določeno demografsko skupino, ampak točno en ta zaplankani diskurz, ki ga srečaš povsod, če ga rabi pa nekdo v slovenščini oziroma slovenski državljan, mu pa rečemo pač Slovencelj - in stvar pač konkretiziramo, ker smo ekonomični s prostorom in ker ima tako eno posebno, materialno težo. Skratka, ne razumem, kako si lahko rasist, če zavračaš rasista oziroma kako je lahko zavračanje tega ali pa sarkazem do tega, če že hočeš, enako rasistično? Generaliziranje je hudič, to je res, ampak brisat take oznake z besednjaka je pa polikana politična korektnost, ki je, kar se mene tiče, najhujši izraz "sočutja".

Aja, pa nisem hotel pozivat po nikakršni izenačenosti s tarčo kritike, hotel sem samo opozorit na to, kako je očitati nekomu elitizem na ta način, inherentno dejanje elitizma - mar ni namreč vsako dejanje kritike implicitno že nek elitizem? Kot sam praviš: temu se ne da izogniti, toda v tvojem tekstu se mi zdi, da pride do namernega spregleda tega ravno v tem očitanju drugim. Ker gre hkrati za neko agresivno predvidevanje, eno tako nesramno psihologizacijo, da se tisti drugi elitisti svoje pozicije ne zavedajo (in tudi to je neke vrste dehumanizacija, če te jaz prav razumem). Je pa to res blizu izvornemu pomenu sarkazma, ki je nekaj kot gristi, če se ne motim.

Kar se tiče glavne konotacije izraza Slovencelj, tu ne impliciram nekega zavestnega rasizma, ampak nezavednega. Tudi, če ti nimaš v mislih specifične demografske skupine itd., je mogoče z neko genaologijo, na podlagi razredne in zgodovinske analize, vsebine pojma, priti do ugotovitve, da se to nanaša v največji meri (ne nujno v tvojem primeru) na podeželane Slovenije, pa tudi na urbanizirani "klasični" proletariat. Skratka, mislim, da ne gre za zavedanje, obenem pa ne gre niti za psihologizacijo, saj ne gre za neko individualizirano patološko itd. nezavedno, ampak bolj za politično nezavedno, za stvar mistifikacije v družbenih odnosih itd. Če je to elitistično in psihologizacijsko, potem sta elitistična in psihologizacijska precejšen del naprednih zgodovin in sociologij, in jih lahko kar opustimo (in tu izhajam iz nekih socioloških pristopov in uvidov, ki niso prvenstveno moji, čeprav jim dodam svojo komponento).

Se pa ne strinjam s tem, da lahko sam popolnoma objektiviraš svojo pozicjo .. In mi je čisto legitimno, da mojo pozicijo objektiviraš ti, ker si jaz težko gledam za hrbet. Nisem nezainteresiran opazovalec, tako kot nisi ti. 

Kar se pa tiče vprašanj nenaklonjenosti in rasizma, tu pa je eden mojih ključnih poudarkov. Namreč; problem pri tem diskurzu, ki ga kritiziram, je ravno v tem, da posploši oznako "rasist" na populacije, katerih nenaklonjenost prihodu beguncev ne izhaja iz rasističnih predpostavk, ampak je genealoško gledano odziv na razredna razmerja v državi, na neko kulturno hegemonijo, in ravno s tem pride do izvajanja in utrjevanja oblasti s strani populacije, ki je po mojem že na oblasti. Samo eden od pokazateljev tega, da je ta liberalni srednji sloj na oblasti je, kako z lahkoto prehajajo akademiki v politike, in kako pogosto so novinarji dejansko think thanki političnih strank med volilnimi kampanjami. In kako recimo z lahkoto prehajajo intelektualci v tajkune, oziroma, kako se je to dogajalo pred časom.

Skratka, ravno to hočem povedati: ne izenačevati Erlaha z vsemi ostalimi na nasprotni strani, ker s tem dosežeš samo dvoje - spodbujaš sovraštvo in utrjuješ lastno oblast. Res je, da je s tem simbolno zavaruješ begunce, kar je pomembno, ampak je v širši perspektivi kontraproduktivno.

Omenil sem Videmška, Mazzinija nisem, ker gre res za posplošitev in ne morem posplošitev zvajati na posameznike. Moj cilj je podati nek prerez diskurzov in kulturnega stanja med širšo skupino posameznikov. Pišem, skratka, o nekem "idealnem tipu." Mogoče pa bi ga, če bi se potrudil, lahko našel tudi celovito utelešenega nekje v realnosti, samo mogoče.

Sori, če sem kaj spregledal, sem v naglici.

 

Tole je grozljivo elitistično sociološko filozofsko masturbiranje...

Ko sem uzrl besedno zvezo "razredni boj", sem zagrabil za svoj prastari izvod MEID.. uf, še dobro, zgodovina se vendarle ne ponavlja, razredov, tistih "družbenih", že dolgo ni več. Ahm..a da je evropa v stanju "postreligioznosti"? Ne bi rekel, mislim, da evropa še nikdar v svoji presvitli zgodovini, ki se ne ponavlja, še ni bila tako globoko pogreznjena v religioznost posebnega tipa..kamo sreče, da nam je tu barem dobri stari nihilizem..To, kar danes straši po evropi je pošast, stoglavi stvor, ki razkraje države, sesuva družbeno, streže po tistem, kar ima še zmožnost mišljenja..evropsko, vse preveč evropsko. Strah blodi po "globalni družbi", nadvse nagravžen in nevaren, to je ameroevropejec, poln sebe, svoje zgodovine, humanitarnosti, tisti X, ne pa kar nek abstraktni "človek", ki se je umestil na-mesto Boga. Tu nam lahko pomagata le še Atena in Afrodita, a ne bosta, ju ne moremo slišati, se ne želita pečati z nami.

Aha, še tole..nekje ujel info, da naj bi se 25.9. na prešercu odvil nekakšen "antiimigrantski" shod.

Viktor Orban je nesporno fašist. A on je le podizvajalec gradbenega podjetja poimenovanega Evropska trdnjava, ki ima svojo ksenofobno pisarno tudi v Ljubljani. Sram me je. Kot državljana. Kot človeka.

Kakšno masturbatorsko skropucalo. Akademski mesija bo z arbitrarnimi citati filozofskega solatnega bara najprej (od)rešil domače diskriminirane množice, nato pa še celoten imigrantski diskurz. Avtor v svojih tekstih zelo rad zaseda udobno, neverjetno fluidno kritikastrsko pozicijo. Solidnih alternativ razen žižekovskih floskul a la "treba je širiti prostor mišljenja" ni. Marko Crnkovič Radia Študent?

No, daj se pomiri malo in poglej trezno na stvar. Ne samo, da sem Marko Crnković Radia Študent, sem Manca G. Renko Radia Študent.

Nadalje pa poglej, kakšne bedarije pišeš:

- akademski mesija brez diplome?

- če še nisi opazil, nikoli ne pišem o diskriminiranih množicah, ampak vedno pišem o nekem obskurnem problemu

- kateri citati so arbitrarni, poskusi jih spodbijat z dejanskim argumentom, ne pa z banalnimi oznakami, kakršne sproducira vsak drugi nezadovoljnež

- očitno vendarle ni tako udobna, če imajo ljudje tako malo zadržkov pri tem, da pokažejo, kako hejtajo maj gats

Problem je, da se ljudje, ki imajo pomisleke glede migrantov, takoj počutijo napadene, ko je govora o rasizmu. Zakaj?

Ti izpostavljaš ekonomske migrante, ki da bi se jih moralo omenjati (koliko jih je, ne vemo), drugi izpostavljajo skrajneže, katerih prisotnosti ne bi smeli zanikati (ali so res med begunci in koliko jih je, ne vemo), tretji se razburjajo, da se govori o beguncih, namesto o tistih, ki so razbili njihove države (pomemben je samo vzrok, ljudje, ki so izgubili vse, so irelevantni), četrti svarijo pred izgubo kulturne identitete Evrope, napovedujejo uvedbo šeriatskega prava, izgubo pravic žensk, posiljevanja (nič od tega ne morejo dokazati) ... Vsak od teh (in ne, niso delavski razred, in ja, se imajo za intelektualce) pa je prepričan, da bi morali mediji poročati tudi ali predvsem o njihovem zornem kotu.
Kakšen naj bi bil torej tekst? Naj bi se avtor v njem na dolgo in široko razpisal o vlogi Amerike pri razpadu Sirije in malo namignil še na Sovjetsko zvezo, ugotovil, da za vse pa vendarle ni kriva vojna in da je med begunci tudi kar nekaj migrantskih beguncev (čeprav ne vemo, koliko, in si lahko to vsak človek predstavlja po svoje, odvisno od stopnje svoje ogroženosti), zaradi katerih se bo cena dela z veliko verjetnostjo znižala, pa da v Evropo z begunci prihajajo tudi skrajneži, zaradi katerih lahko pričakujemo bombne napade, za popestritev pa doda še, da Savdska Arabija vsakemu od njih plača 5000 dolarjev za pot (nič ne de, da podatek ni preverjen), vsekakor pa so tudi »običajni« begunci muslimani in bodo svoja kulturna in verska prepričanja prenesli v naše okolje, zato se bo to najbrž spremenilo? In potem zaključi, da ne, proti beguncem pa res nimamo nič, pri nas so dobrodošli, avtor bi kakšnega, »pravega«, vzel tudi na svoj dom.
Meni se veliko bolj od sočutja zdi škodljivo in nevarno racionaliziranje tvojega tipa, torej skrivanje za tem, da so begunci dobrodošli, in istočasno opozarjanje na vse težave, ki bi se lahko pojavile. Izločanje tistih, ki beguncem niso naklonjeni, resda lahko razdvaja, vendar ima sočutje še vedno večjo možnost pomiritve strasti kakor racionaliziranje, ki strahovom daje legitimnost in jih (ne)hote razplameva, potem pa se čudi, zakaj so prestopili meje.

@ nevemp: To je neka performativna "psihoanalitična" zanka; najprej te označujem za nekaj nekaj, potem pa na to reagiram, kar pomeni, da na ta način izražam simptom tega, kar naj bi bil.

@ Skala: ni te racionalizacije v mojem tekstu. Namreč jasno trdim, da begunci so problem, ampak dober in dobrodošel problem. Iz diskurza, ki proizvaja nasprotja, kakršna opisuješ, pa izstopam. Razumem pa, da je to v tej kočevariji težko brati izven koordinat, ki jih omenjaš. 

popravek: * najprej me označuješ

Kolega Muanis je s svojimi zapisi že večkrat dokazal, da je dovolj intelektualno sposoben in pismen, da ga lahko smatramo kot nadebudnega mladega javnega intelektualca, ki mu z zoprno, a moderno tujo skovanko pravimo tudi "opinion-maker". A njegovi teksti imajo neko povsem "obrtniško" težavico, ki bi se je dalo zlahka popraviti: njegov stil je namreč res obupno pretenciozen. To samo po sebi niti ne bi bila težava, če ne bi z njim odganjal bralcev, s tem pa prav njih prikrajšal za bogat svet svojih analiz, kot je pričujoča o begunski problematiki.
Primer: bralec želi predvsem vedeti, kaj o vsem skupaj misli avtor pričujočega zapisa, torej Muanis, zato bi bilo fino, če bi avtor zmanjšal poimensko navajanje filozofov (in sklicevanje na vse mogoče šole mišljenja). Badiou v uvodu še nekako gre, zaključek z Marxom in Engelsom pa je stilsko katastrofalen, povsem odvečen, nič ne doda k analizi. Avtorju naredi le medvedjo uslugo, ker lahko zavoljo takih nepotrebnih referenc neprevidni bralec pomisli, da ima opraviti z nekim "piflarjem s Filofaksa", ne pa z dejansko razmišljajočo, živo osebnostjo, kar mladi Muanis gotovo je. Mnogo ljudi, denimo kolegi z naravoslovnih in tehničnih študijev, je precej pametnih, sposobni so razumeti zapletene misli, a treba je upoštevati, da ti verjetno niso nikoli brali Deleuza, ni jim ga treba, zakaj bi ga morali, in če sedaj nek avtor ni zmožen pretopiti pomembnih idej, ki so jih razvijali pomembni misleci, v jezik in formo, ki je razumljiva večini izobraženih ljudi, s tem pravzaprav vsi izgubimo. Avtor bralce, bralci pa v "navlaki piflarskih filofaks referenc" dobro analizo.

Dober komentar izredno uporaben. +1

Navedbe imen so zaradi neke poštenosti in zaradi odpora do stila ter povezave obojega. Če bi bilo par imen manj, bi bila recepcija pri nekaterih drugačna, kar se mi zdi nadvse banalno, in tega nočem upoštevat. Z navedbami imen pravzaprav zavestno provociram in komaj čakam komentarje o "arbitrarnosti" referenc, da jih izzovem, naj to arbitrarnost dejasnko razložijo. Tu ne gre za komentatorje iz naravoslovnih faksov, ampak po vsej verjetnosti za ljudi s filofaksa. Ki se jim po možnosti, kadar sami pišejo, vrtijo v glavi neke mešanice filozofemov in teoremov, za katere ne vejo več dobro od kod, in kar gre z roko v roki s tem, da pišejo divjo misel (skratka, stanje je ravno obrnjeno; tisti, ki operirajo z divjo mislijo, očitajo meni, da jaz to počnem. Seveda ni tako enoznačno, v osnovi pa je tako). Sicer pa podoben diskurz uporabljajo tudi drugi pisci RŠ, razlika je samo, da sem jaz bolj na tapeti iz tega in onega razloga.

Pravim, da bi bila recepcija drugačna, ampak ne odločilno drugačna. V vsakem primeru bi dobil od enih lajke in od drugih kajle zaradi osnovnih premis svojih tekstov. Tako, da se je osredotočat na te stvari po mojem odveč.  

Komentar ima point, ampak je treba stvari postavit v en širši aspekt, in po mojem izven okvirov stila.

@ enaniminiopazka: mimogrede, ste to vi gospod profesor? :)

"@ nevemp: To je neka performativna "psihoanalitična" zanka; najprej te označujem za nekaj nekaj, potem pa na to reagiram, kar pomeni, da na ta način izražam simptom tega, kar naj bi bil."

Ampak "antirasistični shod" v Ljubljani verjetno ni bil mišljen kot neko moraliziranje in razdeljevanje na rasiste/ne-rasiste. Ljudje so bili pa užaljeni.

Zdaj so pa še užaljeni, ker hočejo begunci direkt v Nemčijo.

Če so komentarji na rtvslo kakršno koli merilo javnega mnenja, potem je stanje slabo.

"@ nevemp: To je neka performativna "psihoanalitična" zanka; najprej te označujem za nekaj nekaj, potem pa na to reagiram, kar pomeni, da na ta način izražam simptom tega, kar naj bi bil."

Ampak "antirasistični shod" v Ljubljani verjetno ni bil mišljen kot neko moraliziranje in razdeljevanje na rasiste/ne-rasiste. Ljudje so bili pa užaljeni.

Zdaj so pa še užaljeni, ker hočejo begunci direkt v Nemčijo.

Če so komentarji na rtvslo kakršno koli merilo javnega mnenja, potem je stanje slabo.

Čudno je, da je Škofovska konferenca še najbolj normalna.
http://katoliska-cerkev.si/poskrbimo-za-vse-brate-in-sestre

@ nevemp:

Se strinjam. Obenem pa se mi zdi ime tega prepotrebnega shoda tudi malo neposrečeno. Zakaj je pridevnik "antirasisitčni" pred "dobrodošli", zakaj se je najprej poudarila negativna plat?

Po mojem komentarji na MMC niso merilo. Kot prvo mislim, da na forumih mnenja izražajo najbolj radikalni posamezniki, kot drugo pa je tam tudi veliko plačancev.

To užaljenost tudi jaz opažam, res hecno, kaže na visoko stopnjo resentimenta.

Kul za Škofovsko konferenco, za institucijo zelo korekten in komentar, brez tistega manipulativne note, ki se od institucij pričakuje, tudi kadar izražajo solidarnost. Saj je to politika Katoliške cerkve v zadnjih letih, medverski dialog in podobno?

Ne, nisem profesor, vem pa, da obstajajo različni žanri tekstov, recimo poznamo znanstvena dela, kar zgornja analiza ni, poznamo pa tudi publicistične zapise, kar zgornji tekst je. Avtor mora znati razločiti med prvim in drugim.

Se strinjam, s tem dodatkom: poznamo pa tudi RŠ :)

Mislim, da je nekaj drugega pisati za Dnevnik ali Delo kot pisati za Radio Študent. Če bi pisal za enega od prvih dveh medijev, bi to zagotovo drugače izgledalo. Za RŠ zavestno privzamem bolj "freejazzovski" pristop. Je pa res, da verjetno na RŠ pogosto pritegnem tudi bralce, ki ponavadi ne hodijo sem.

Za razmislit, hvala.

Že samo naslov je problematičen. Saj si dovolj sposoben, da se spomniš svojega naslova, ali? Zakaj je treba ukrasti naslov Nietzschjeve knjige? Špekuliram, vendar, moj point je, da ko se boš otresel spon velikih humanistov, bo tvoja misel šele zares zasijala.
Sry, ker se vtikam, pravzaprav način, kako se izražaš ni moja stvar, a te stvari so me ob prebiranju tvojih zapisov že dlje časa žulile.

RŠ gor ali dol, obstajati bi morala nekakšna zavest o tem, da ne glede ne to, koliko ''freejazzovski'' je RŠ, kljub vsemu ne gre za prostor, kjer se iz duha spravljajo razne osebne frustracije (for the lack of a better word).

Radio is for the people, and people get lost in your text !

Kot pravim, ne vem, če gre tu za kakšne frustracije, bolj gre za načrtno rabo v točno določenem kontekstu, gre tudi za običaj, ni to samo moje početje. Oboje je bolj ali manj posrečeno, bolj ali manj legit, nič ne rečem. Nima pa se smisla toliko fiksirati na te zadeve. Jst ne razmišljam v teh kategorijah; naravoslovci, nenaravoslovci, bolj ali manj pametni, preveč rigidno za mene. Če želiš, lahko obvelja, da nisem dovolj sposoben za to.

Lip dan!

P. S.: mimo tega, kar si jaz mislim, je pa ta "for the people" atitjud eden glavnih mehanizmov političnega manipuliranja skozi zgodovino. Pa ne posploševat sebe na celotne people.

OK, zdej pa res dost z moje strani, povedu sem svoje, nadalje samo sredinc.

Muanis, sredinc ? Zelo odraslo, čestitke !

Res je, sem popolnoma neodrasel, imam preveč zaupanja v ljudi. Dejansko sem poskusil z dialogom s komentatorji, tega pri drugih avtorjih ne boš dočakal.

Toliko sem zagovarjal anonimnost, Anonymous, pisal o tem, kako jo potrebujemo, ti pa takole pljuvaš v lastno skledo? Ti, ti, ti :) Slabo je to.

No, ampak dobr, tudi jaz lahko odraščam, sredinc tu in tam ni odveč.

Lep dan tudi tebi

 

DrugaMiniOpazka ni isti pisec kot jaz, sam tok v vednost!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness