Nezakonito

Recenzija izdelka
23. 12. 2016 - 13.00
 / Kinobar

Kaj imata skupnega splav in incest? Vsekakor sta oba deležna predsodkov oziroma družbene stigme: ženske, ki splavijo, se poleg lastnih pomislekov soočajo tudi z družbenimi in institucionalnimi očitki. Pri incestu je stigma še očitnejša; morda najvidnejši primer najdemo pri Claude Lévi-Straussu, ki je prepoved incesta povzdignil na raven univerzalnosti in jo uporabil kot arhimedovo točko za preučevanje družbe.

Kaj iz tega sledi? Biti 'za' incest pomeni biti proti družbi; še več, pomeni biti proti človeštvu. Enako nasprotniki pravice do splava očitajo podpornikom splava: biti 'za' splav pomeni biti proti življenju in proti človeštvu. Film Adriana Sitaruja, Nezakonito (Ilegitim, 2016), je v tem oziru nadvse zanimiv: splav in incest sta vodilna motiva, ne pa tudi tema. Tema je nemara prav odnos med posameznikom in človeštvom. Gledanje skozi to prizmo se zdi nadvse plodovito, saj eksplicira vprašanja, na katera film odgovarja posredno, a učinkovito in nemoralizirajoče.

Na romunskem filmskem centru pa niso bili tega mnenja. Odločili so se, da projekta ne bodo finančno podprli, tako da je končen proračun znašal pičlih 57.000 evrov. S finančno neodvisnostjo je Sitaru dobil proste roke, kar pa ne pomeni, da vpliv romunskega novega vala ni očiten. Prepoznaven naturalističen slog in motiv splava – ki je v Romuniji tesno povezan s poznimi osemdesetimi in režimom Nicolaeja Ceauşescuja – postavljata Nezakonito ob bok veliko odmevnejšemu filmu črnogledega režiserja Cristana Mungiuja, 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, ki je bil leta 2007 v Cannesu [kanu] dobitnik zlate palme.

Scenarij filma ni bil predhodno izdelan. Okvirna zgodba in napotki so nastali v sodelovanju Aline Grigore, glavne igralke, in Adriana Sitaruja. Igralci so nato eno leto oblikovali svoje like. Sitaru je direktorjema fotografije, Olteanuju in Lichtenbergerju, dal proste roke: obenem sta bila tudi snemalca in snemala s kamero iz roke. Sitaru je zahteval zgolj to, da se vsak prizor snema samo enkrat. S tem reakcije igralcev niso izumetničene, dialogi pa so pristni in živi.

Film z izjemo Beethovnove Sonate v mesečini nima glasbene podlage. Premori oziroma tišine v dialogu so s tem okrepljene in pomenljive. Tudi Sonata v mesečini se kot podlaga pojavi zgolj na začetku in koncu filma. V prvem prizoru so prav ob njenih zvokih skozi vetrobransko steklo predstavljeni štirje protagonisti. To so sorojenci Cosma, najstarejši brat, sestra Saşa, njen dvojček Romi, zraven pa Gilda. Vozijo se na družinsko večerjo.

Sprožilna dogodka sta prepir o splavu in incestuozna nosečnost. Prepir se zgodi takoj na začetku: med večerjo oče sedi na čelu mize in ima slavnostni govor o času. Čas spreminja vse. Take in temu podobne floskule se prepletajo v očetovi ezoterični eksplikaciji. Napol fizikalno napol filozofsko pojmovanje časa pospremijo resni odgovori in občasni porogljivi komentarji. Neprevzeten mimezis zelo spretno poplesuje med visokim (govor) in banalnim (hranjenje). Vse dokler ne pride do ostre cezure: Cosma omeni, da se očetovo ime pojavlja v nečednih zapisnikih iz minulega režima.

V času Ceauseşcovega režima je bil oče namreč informant. Državni policiji je prijavljal ženske, ki so hotele splaviti. Ne le, da oče tega ne zanika, očitno se tudi ni pripravljen pokesati za pretekle grehe. »Kdo je informant?«, vpraša oče retorično. Svoje delovanje priznava in hkrati zanika, da bi bil špicelj. Očetu je namreč pomemben princip življenja. Vsako življenje je neprecenljivo, po njegovem nima nihče pravice odločati o življenju drugega. Njegove otroke razjari dvoje: prvič, zanikanje ženskih pravic in napredka v Romuniji, kjer ženske poslednjih 20 let lahko same odločajo o svojem telesu, drugič pa dejstvo, da jim je svoje delovanje zamolčal. Očetovo načelno nestrinjanje privede do srditega prepira, v katerem oče dvojčka sooči z dejstvom, da ju je njuna preminula mati hotela splaviti.

Prepir se skorajda razraste v pretep in oče v ihti zapusti stanovanje. Udarec družinski koheziji je zadan in vzpostavita se dva tabora. Oče z anahronističnimi svetovnimi nazori proti svobodomiselnim otrokom - toda intimni prizori med dvojčkoma nakažejo tudi krhanje slednjega. Saşa [saša] želi končati družbeno nesprejemljivo afero z Romijem. Prvič, ker ima fanta, in drugič, ker njuna romantična ljubezen tako ali tako zaide v slepo ulico. S tem ne želi omajati svoje ljubezni do brata, a vztraja, da gre za ljubezen drugačnega tipa. Drugi dogodek pokaže, da je na koncu slepe ulice pravzaprav novo razpotje. Saşa namreč zanosi – ne s fantom, temveč s svojim bratom dvojčkom. Po začetni negotovosti Saşa Romija seznani z nosečnostjo. Njun pogovor, ki ironično poteka za isto mizo, kjer se je zgodil izhodiščni prepir, postane praktično sprevračanje načel.

Romi, oster zagovornik pravice do splava, ne verjame v upravičenost Sašinega splava. Meja med pravico in upravičenostjo do splava se prične brisati. Za Saşo je splav edina možnost in kot suverena ženska se sklicuje na svojo pravico. A breme je pretežko: Saşa se na zabavi predozira z neznano substanco, nato pa v domači oskrbi bratu Cosmi prizna nosečnost in identiteto otrokovega očeta. Cosma, ki je tako kot njun oče zdravnik, se s prijateljem takoj dogovori za splav. Saşo dvom zajame šele na poti v kliniko, njeno nelagodje pa se vidno nadaljuje v čakalnici. Suspenz je prekinjen s prizorom zasnežene ulice in očetovim monologom z začetka filma. Mar gledamo še enkrat isti prizor?

Očetov govor o času tako zadobi novo dimenzijo. Če je bil uvodni govor o času zgolj teoretski, je govor na koncu praktična aplikacija teh načel. Oče vnovič, tako kot glede splava, ostane zvest svojim načelom. Ima neomajno stališče, ki je močnejše od ostre britve relativnosti časa. Je za življenje in je tudi - protislovno - proti splavu zgolj zato, ker je cenil življenje. Vsak otrok je življenje, prav vsako življenje pa je sveto. Zvestoba ljubezni do življenja pomeni torej sprejeti celo incestuozen odnos in vse njegove posledice. Nezakonito ne odgovarja, temveč provocira, saj predstavi incest kot imanenten princip humanizma in ljubezni do življenja. Edgy!

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.