Na današnji dan pred šestdesetimi leti se je rodil pred osmimi leti preminuli Silvan Furlan, velik cineast, filmski kritik, prvi direktor Slovenske kinoteke, ustanovitelj Kinodvora, predvsem pa protagonist, brez katerega si danes ne moremo zamisliti slovenske filmske kulture. O pomenu in pečatu, ki ga je Furlan pustil domačemu filmu, v nekoliko daljši izjavi govori Jože Dolmark, filmski kritik in scenarist, sicer pa tudi tesnejši Furlanov sodelavec.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Furlanovega prispevka k slovenski kinotečni dejavnosti se bodo s predvajanjem desetih njegovih najljubših filmov spomnili tudi v Slovenski kinoteki, ki je v novo kinotečno sezono stopila ta ponedeljek. Več o njej nam je povedal Ivan Nedoh, direktor Slovenske kinoteke.

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

V okviru četrtega dneva festivala uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto, ki letos poteka pod geslom »Kje je meja?«, se drevi ob pol osmih v Mini teatru v režiji makedonskega režiserja Ljupča Gjorgievskega uprizarja Ionescovo dramo absurda in odtujenosti Stoli. Uro in pol kasneje pa bo v produkciji gledališča ŠKUC v Cankarjevem domu premierno uprizorjen kabare Slovenka na kvadrat. Predstava je tako rekoč uprizorjena po resnični zgodbi besedil Stanislave Repar, avtorice s slovenskim in slovaškim državljanstvom, govori pa o prizadevanjih migrantke za ureditev svojega statusa v Sloveniji in o sočasnem - glede na to, da gre za Slovakinjo - postajanju Slovenke na kvadrat.

Vprašanje drame in perfomansa z imenom kapitalizem pa bodo kot posvet številka štiri sedmega trienala sodobne umetnosti U3, ki na različnih lokacijah poteka že od 20. junija, odpirali in zapirali na muzejski ploščadi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. V sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzo se bo govorilo o klasičnem in večkrat ponovljenem vprašanju vampirske logike kapitala, točneje o problematiki spreminjanja mesta v korist kapitala, o vlogi arhitekture, institucij in prebivalcev ter o možnostih participativnega in demokratičnega prostora.

Ostanimo pri kapitalu, ki se za razliko od drugih ne sprašuje, kje je meja. S predvajanjem dokumentarnega filma Katastrojka, ki ga lahko označimo kot nadaljevanje dokumentarca Debtocracy, se namreč v Šibeniku na Hrvaškem odpira Festival alternative in levice Šibenik, krajše FALIŠ. Festival lahko postavimo ob bok drugim podobnim teoretskim in umetniškim festivalom na območju balkanske regije, ki skušajo reaktivirati levo, predvsem marksistično misel. Prav tako ga lahko postavimo v kontekst privatizacije skupnega prostora v najširšem pomenu, pa tudi v kontekst deindustrializiranega mesta Šibenik, ki danes izgublja identiteto nekoč prosperiranega jugoslovanskega mesta, še pravijo organizatorji. Na festivalu se bo do sobote zvečer zvrstila vrsta umetniških, predvsem filmskih in razstavnih dogodkov ter vrsta predavateljskih dogodkov, med katerimi izstopa nastop Tariqa Alija, znanega britansko-pakistanskega pisca in aktivista.