/////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

/////////////////////////////////////////////////////////////////

Kot ste lahko slišali v uvodni izjavi, smo obiskali 14. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore. Festival, ki slavi ženske, reprezentira feministično in queerovsko kulturo v njenih najrazličnejših derivatih. Govorimo o teoriji, umetnosti, filmu, glasbi in širši praksi. Tako so bili prejšnji teden klubi in galerije Metelkove okupirani s feminističnimi in queerovskimi razstavami – fotografijami, inštalacijami in videi –, glasbenicami in DJ-kami ter predavanji.

V Galeriji Mizzart je bila nekako najbolj zanimiva inštalacija domače umetnice Tine Drčar, kjer na desetih črno-belih fotografijah vidimo travmatično izkušnjo mlade ženske. Skozi serijo portretov opazujemo telesno preobrazbo modela, ki je umetnica sama, in sicer telo pred amputacijo dojk in po njej. Avtorica prikaže transformacijo lastnega telesa nevsiljivo, svoja doživljanja ob izgubi pa izraža z masko in kostumi. Njena izkušnja je gotovo ena najbolj težavnih v življenju posameznice, vendar avtorica gledalca s svojo travmo ne posiljuje. Kljub temu da je telo na fotografijah prikazano eksplicitno, uspe avtorici ohraniti svojo izkušnjo intimno in individualno, ne da bi se pri tem prelevila v svarilo ženskam o tragediji, ki lahko doleti vsako izmed nas.

Tudi v klubu Tiffany so gostili fotografsko razstavo, delo avtorice Belme Bečirbašić. Bosanska publicistka, ki veliko pozornosti posveča feminističnim vprašanjem, je posnela serijo fotografij, v katerih izziva in prevprašuje samoumevne poglede na telo. Fotografije prikazujejo ženska telesa v položajih, ki se  ustaljenemu pogledu zdijo »nenaravni«, grdi, odbijajoči. Na otvoritvi razstave je Bečirbašićeva razložila svojo fascinacijo s telesom. Predavanje je potekalo v bosanščini:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////////

V Galeriji Alkatraz so v času festivala Rdeče zore gostili razstavo z naslovom Bod' moja, ki je delo slovenskega kolektiva VE-ZA. Kolektiv pristopa k položaju žensk v družbi na humoren način. V galeriji vidimo lutko Barbie zaprto v kletko z gospodinjskimi pripomočki; zavrtimo lahko »kolo sreče«, ki nas nagrajuje s pranjem, likanjem, ugajanjem …; glasovi s posnetkov, ki izgovarjajo stavke, kot so: »kaj je zares seksi v njegovih očeh?; si videl kako ima razmetano doma?; en bi jo moral pošteno nategnit; …« pa nam sporočajo, kaj se pričakuje od ženske danes.

Umetnice skušajo z naivnimi in dobesednimi simboli, ki so zbrani v majhnem prostoru, pokazati absurdno realnost žensk. Vprašanja žensk se lotijo, kot se to pogosto dogaja, s parodiranjem vsakdanjosti, vendar s tem ostajajo na ravni detekcije problema, ki pa je ženskam že dolgo, morda celo predolgo poznan.

V petek zvečer je bila ob dnevu žensk v Stari mestni elektrarni organizirana debata »Kaj pa pravijo drugi? Nove fronte feminizma«. Debata je potekala pod taktirko umetniškega dvojca Kitch – Lane Zdravković in Nenada Jelesijevića. Gostje debate so bile dr. Milica Antić Gaber, predavateljica na Filozofski fakulteti Ljubljana; Nina Hudej, lezbična aktivistka in DJ-ka; Ana Jereb, aktivistka Vstajniških socialnih delavk; dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede, in dr. Alenka Spacal, feministična teoretičarka in umetnica.

Kljub obetavnemu naboru sogovornic je debata izzvenela nekoliko klavrno. Govorilo se je o pozicijah in kulturi gejev in lezbijk, o socialnih in pravnih pravicah državljanov, klubski kulturi, medtem ko je bilo o feminizmu danes povedano bolj malo, saj je bil vsak poskus uspešno zatrt. Po uradnem pogovoru s sogovornicami se je razvila tudi debata med prisotnimi, v kateri smo se dotaknili aktualnih vprašanj o kapitalizmu in neenakosti. Prisluhnimo »glasu ljudstva«:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Naj za konec razložimo, kako je mogoče izvesti šestdnevni festival skoraj izključno na osnovi entuziazma in prostovoljstva. O organizaciji in financiranju festivala smo se pogovarjali s Tadejo Pirih, dolgoletno članico ekipe Rdečih zor:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Kljub poskusu izčrpnega poročila s festivala nam je ušla marsikatera debata, film, delavnica, morda celo večerna zabava. Še vedno nam ostane drugo leto ...

Z »rdečkami« se je družila Mirna Berberović.