Edvard Zajec, pionir računalniške umetnosti

V tokratnem RADAR-ju se pogovarjamo s svetovnim pionirjem računalniške umetnosti iz naših logov, Edvardom Zajcem.

www.edwardzajec.com

***

Zajec Edvard, slikar, r. 11. febr. 1938 v Trstu lesnemu trgovcu Ivu in Mariji r. Kastelic, živi v Syracusi (New York, ZDA). Obiskoval je 1949–57 slov. gimn. v Trstu in 1958–61 Cooper school of art v Clevelandu (ZDA), kamor se je preselil s starši. 1961–3 je živel v ZRN, 1964–6 študiral slikarstvo na akad. za lik. umetnost v Lj. (diploma pri prof. G. Stupici), 1966–8 bil na podiplom. izpopolnjevanju na Ohio University (odd. za lepe umetnosti — »fine arts«). 1968–9 je učil slikarstvo na Carleton collegeu in 1969–70 na Saint Olaf collegeu (oba Northfield, Minnesota). Tedaj se je začel ukvarjati z računalniško grafiko, ki je pozneje postala glavno področje njeg. ustvarjanja. 1970 se je vrnil v Trst, bil svobodni umetnik in 1973–80 prof. risanja na slov. učiteljišču; hkrati se je ukvarjal z raziskovanjem novih možnosti računal. grafike (sodel. z inž. M. Hmeljakom). Poleti 1980 je na povabilo univ. v Syracusi (odd. za medijske študije) ponovno odšel v ZDA, kjer je ustan. posebno študij. skupino za računal. grafiko; tam dela še zdaj. — Od 1969 je član društva Computer arts society (London). — Priznanja, mdr.: 1968 The Cleveland Museum of Arts 50th May Show (1. nagrada za grafiko, z odkupom); 1969 ACM Exhibition, New York (2. nagrada).

Z. je razmeroma hitro prešel od klas. slikanja k računal. umetnosti. Njeg. temeljna predpostavka: slikovno polje je mogoče razdeliti s kvadratno mrežo, v kateri ima vsak kvadrat določeno likovno vrednost tako po barvi kot po obliki; to vrednost je mogoče simbolično izraziti z določenimi znaki, te pa prek računal. programa znova organizirati v nove podobe. Z-čeva računal. umetnost vsebuje nekatere značilne lastnosti moderne umetn. tipologije: 1. koncept (program); 2. časovnost nastajanja računal. grafike (sorodna procesualnim vidikom, npr. konceptualistični umetnosti ali glasbi); 3. usmerjenost v likovno raziskavo, kar je morda najpomembnejša lastnost te umetn. zvrsti (izpovednost v ožjem pomenu besede potiska v ozadje, a zato po drugi strani razkriva povsem nova področja estetskega); 4. izbor (avtor izbira med izdelki in s tem nekatere »pripozna«, druge zavrže). Avtor tako ponazarja predvsem odnose kot odsev splošne povezanosti »vsega z vsem«.

Pomembnejše razstave. Samostojne: Northfield (Minn.) 1968–9; Kranj 1970; Trst 1971 (Palazzo Costanzi, katalog, uvod G. Montenero), 1975, 1977 (Gal. Forum, katalog, uvod U. Apollonio), 1984 (Gal. Tržaške knjigarne); Lj. 1977 (Emonska vrata), 1981 (Institut J. Stefan, katalog, avtor P. Krečič); Opčine 1978; Benetke in Koper 1979 (katalog, uvod P. Krečič); Dallas 1981 (Siggraph); Pariz 1983 (Electra). — Skupinske: Zgb 1969, 1973 (Nove tendence 4, 5); Bgd 1970 (4. trienale); London 1970 (Computer 70 intern.); Lj. 1971 (9. graf. bienale), 1979 (Slov. lik. umetnost 1945–78, prim. istoim. katalog I, 185, z biogr.); Pariz 1972 (mednar. računal. umetnosti SESA), 1978 (Ars et informatique, IRIA); Rotterdam 1973 (Posledice stroja); Bruselj 1974 (Umetnost in računalnik); Montreal 1977 (Art génératif, Gall. G. Gherbrant); Worcester 1978 (Zamenjave in spremenitve); Nürnberg 1979 (Zeichnung heute, Kunsthalle).

Svoje poglede na računal. slikarstvo je razložil v člankih, mdr.: Likovni izraz in računalnik (Sinteza 1977, št. 38/40); A bynary sistem for producing geometrical nonfigurative pictures (Leonardo, Boulogne sur Seine, 1978, št. 1); v knj. likovnih dialogov Informatrix (Trst 1979); Computer graphics and the musicality of dimensional upgrades on the plane (Proceedings 6th inter. conf. computers and humanities, Raleigh, ZDA, 1983). — Prim.: biogr. podatki v razst. katalogih. — Intervju: Dan, Trst, 1978, št. 73/4 (zapisal A. Rojc, s sliko). — Slika: Slov. lik. umetnost 1945–78, I, 1979, 185. Kčč.

Peter Krečič