INTERVJU: Goran Klemenčič

INTERVJU: Goran Klemenčič

Okrogla miza, intervju ali pogovor
15. 4. 2017 - 10:00

Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, je v preteklih mesecih pripravilo kar nekaj reform pravosodnega sistema. V različnih fazah sprejemanja so tako Zakon o kazenskem postopku, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakon o probaciji, Kazenski zakonik, januarja pa je v veljavo stopila tudi sprememba sodnega reda. O spremembah zakonodaje in njegovem političnem delovanju se je z ministrom Klemenčičem minuli ponedeljek pogovarjal Žan Zupan.

Glavnina pogovora je bila namenjena predlagani spremembi Zakona o kazenskem postopku, krajše ZKP-1N. Kazenski postopek lahko razumemo kot celoto dejanj, ki jih opravljajo državni organi in drugi udeleženci z namenom, da se ugotovi, ali je bilo kaznivo dejanje zares storjeno, ali je kaznivo dejanje res storil obdolženec in ali je obdolženca moč kaznovati po veljavnih predpisih. Gre za področje prava, kjer so aktivni državni organi, ki imajo največjo moč posegati v nekatere ustavne pravice posameznika. Na eni strani imamo tako posameznika, na drugi pa državo s celotnim represivnim aparatom. Skozi zgodovino so se zato razvila načela, včasih jim rečemo temeljna procesna jamstva ali kavteli, ki naj bi preprečila samovoljno in prekomerno poseganje države v življenja posameznikov. Najpomembnejša je gotovo domneva nedolžnosti, ki pomeni, da vsak velja za nedolžnega, dokler mu ni na predpisan način dokazana krivda. Obdolžencu torej ni treba dokazovati, da je nedolžen, pač pa mora obratno storiti država. Eno od pomembnejših načel v kontekstu sprememb Zakona o kazenskem postopku je razpravno načelo oziroma načelo kontradiktornosti, ki v praksi pomeni, da se obdolženec sme izreči o dokazih, ki jih predlaga tožilec, in tudi aktivno pripravljati svojo obrambo.

Trenutno veljaven kazenski postopek v Sloveniji lahko v grobem razdelimo v tri faze. Prva faza, imenovana predkazenski postopek, se prične ob zaznavi kaznivega dejanja. V tej fazi storilec še ni nujno znan, glavna akterja pa sta policija in državni tožilec. Ko omenjena organa zbereta zadosti dokazov, državni tožilec zoper konkretnega obdolženca vloži zahtevo za preiskavo. Od tod dalje govorimo o drugi fazi oziroma sodni preiskavi. V sodni preiskavi že govorimo o treh udeležencih. Na eni strani imamo državnega tožilca in policijo, na drugi obdolženca, na tretji pa preiskovalnega sodnika. Ta po eni strani skrbi, da policija ne posega preveč v pravice obdolženca, kar imenujemo garantna funkcija, po drugi strani pa odreja nekatera preiskovalna dejanja - bodisi na predlog obdolženca ali na lastno pobudo. Tretja faza se začne z zaključkom preiskave in ustreza temu, kar ponavadi razumemo kot sojenje.

V predlagani noveli ZKP-1N se težišče preiskovalnih dejanj prestavlja iz sodne preiskave v predkazenski postopek. V njem obdolženec, če je že znan, še nima položaja stranke v postopku in mu ne pripadajo nekatere pravice.

Prisluhnimo prvemu delu pogovora s Klemenčičem.

I. del intervjuja - Zakon o kazenskem postopku

V fazi sprejemanja sta tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakon o probaciji - zakona, ki določata, kaj se zgodi s posameznikom, potem ko ga enkrat doleti pravnomočna obsodba in kazenska sankcija. Zakon o probaciji koherentneje ureja izvrševanje alternativnih sankcij, kot je na primer pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom.

II. del intervjuja - Kaznovalna politika

Državo zdaj v različnih pravdah zastopa Državno pravobranilstvo. Če boste kdaj tožili državo, bo nasproti vašemu zagovorniku stal državni pravobranilec. Slednji bo državo zagovarjal tudi v postopkih pred mednarodnimi sodišči. Ministrstvo za pravosodje pa je pripravilo Zakon o državnem odvetništvu, ki pravobranilce ukinja in to službo postavlja na novo.

III. del intervjuja - Državno odvetništvo

Predpis, ki natančneje in bolj konkretno ureja delovanje sodišč, se imenuje sodni red. Gre za podzakonski akt, ki ne potrebuje odobritve Državnega zbora, izda ga kar minister sam. Sprememba, ki je začela veljati januarja letos, je prva večja po letu 1995, prinaša pa večji nadzor javnosti.

IV. del intervjuja - Transparentnost sodstva

Ob koncu pogovora smo ministra Klemenčiča povprašali tudi o njegovih nasprotovanjih vladi.

V. del intervjuja - Nasprotovanje vladi

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.