Štiri dni za tem, ko je objavil, kot se je izkazalo kasneje, zaenkrat svojo zadnjo kolumno za ta časnik, je minuli petek kolumnist Boris Dežulović prejel klic glavnega urednika splitske Slobodne Dalmacije Iva Bonkovića. Z vljudnostnim dodatkom, da mu je žal, je ta Dežuloviću, enemu najbolj branih satiričnih komentatorjev na področju rajnke Jugoslavije, prenesel sporočilo uprave časopisa, da z njim prekinjajo sodelovanje. Razlog? Ker za zdaj ni uradne razlage, domnevno pravnomočna sodba Županijskega sodišča v Splitu, ki je tožnikom, razžaloščenim zaradi Dežulovićeve kolumne “Za njih bi bi bilo bolje, da Bog ne obstaja” namenila 150.000 kun oziroma slabih 20.000 evrov odškodnine.



V omenjeni, za konservativni del hrvaške javnosti sporni kolumni, objavljeni konec maja leta 2012, se je Dežulović dotaknil bolne javne izjave skupine splitskih desničarskih samooklicanih intelektualcev, da je za smrt štoparke Antonije Bilić kriva splitska parada ponosa. Spomnimo, konec maja pred tremi leti je Hrvaška trepetala za usodo 17-letnice, za katero se je, potem ko je prisedla v neznančev tovornjak, izgubila vsaka sled. Truplo Bilićeve so kasneje našli, kot se je izkazalo, je bil zanjo usoden blazni šofer Dragan Paravinja, ki jo je brutalno umoril, no, splitski homofobni intelektualci pa so za zločin in Antonijino smrt okrivili hrvaško LGBT-skupnost.

Z organizacijo splitskega pridea in njegovim varovanjem naj bi prireditelji iz hrvaške LGBT-skupnosti angažirali ogromno policistov, ti pa se zato, po mnenju splitskih intelektualcev, ki jih je Dežulović v kolumni zaradi njihovih zlonamernih insinuacij označil za gnjide, niso mogli dovolj posvetiti primeru izginule in umorjene štoparke. Ali kot so v posredno namignili v javni izjavi: če ne bi bilo hrvaškim policistom treba varovati splitske parade ponosa, bi lahko Antonijo iz Paravinjinih krempljev rešili še živo.  



Boris Dežulović, soustanovitelj znanega, a žal že ugaslega splitskega satiričnega tednika Feral Tribune, lanski dobitnik Evropske novinarske nagrade v kategoriji komentarjev in avtor dveh romanov, je na podel butalski spin splitskih gnjid odreagiral v svojemu prepoznavnem neposrednem slogu, negovanem in s satiro začinjenim že od začetka 90-ih. Toda njegove kolumne, v kateri je razkrinkal vso imbecilnost izjave splitske kvazi intelektualne srenje, v komentarju tudi poimensko naštete, niso najbolj razumeli tako na splitskem županijskem sodišču kot očitno tudi ne v upravi Slobodne Dalmacije. Prvo ni hotelo ali zmoglo pred revanšističnimi in infantilnimi tožbami zaščititi novinarske svobode in izrazitega avtorskega pristopa pri opozarjanju na vlogo tako imenovane družbene elite  pri ustvarjanju homofobne atmosfere na Hrvaškem, uprava najbolj branega časnika v Dalmaciji pa se je, kljub temu, da nas Dežulovića vabi nazaj v Slobodno Dalmacijo, očitno ustrašila posrednih finančnih posledic njegovega kolumnističnega angažmaja.

Poteza uprave Slobodne Dalmacije je naletela na kritičen odmev pri ostalih sodelavcih časopisa. Tako je v podporu Dežuloviću, ki sicer objavlja v številnih drugih pisnih medijih širom nekdanje skupne države, sodelovanje s “Slobodno” prekinil komentator Jurica Pavičić, pisanju za ta medij pa se iz podobnih razlogov odpoveduje tudi Ante Tomić.

Čeprav se ob pomanjkanju uradnih razlogov za odpoved sodelovanja z Dežulovićem res zdi razlaga, da je ta posledica razsodbe sodišča, najbolj logična, pa mnogi opozarjajo, da so v ozadju širši razlogi. Eden od njih naj bi bile bližajoče se parlamentarne volitve, ki bodo na Hrvaškem potekale konec leta, hrvaška desnica pa naj bi si prek lastniških povezav z umikom nezaželenih avtorjev na ta način v času predvolilnega obdobja nameravala zagotoviti prepotreben medijski mir. Ob dejstvu, da je pred dnevi v reškem Novem listu, ki velja za enega redkih neodvisnih medijev na Hrvaškem, opomin pred odpovedjo delovnega razmerja dobil dolgoletni novinar in komentator tega reškega časnika Boris Pavelić in da so se pri Slobodni Dalmaciji odpovedali še enemu kritiku desnice, komentatorju Davorju Krili, se vse skupaj sliši precej resneje od vsakodnevnih teorij zarot.



Več o dogajanju na hrvaški medijski sceni pa tudi v sredinem Balkan Ekspresu, v katerem bomo govorili tudi z Dežulovićem.