12. 12. 2013 – 10.00

Britoff brez-božanskih verstev

0700

Britansko ustavno sodišče je preglasovalo odločitev visokega sodišča in scientologijo spoznalo za priznano religijo. Do sodbe je prišlo zaradi para, ki se je želel poročiti v scientološki cerkvi. Zakon iz leta 1855 namreč govori o pravici, da se ljudje poročajo na mestih bogoslužja. Ker je sodišče odločilo v korist para, torej možnost poroke v scientološki cerkvi, je v pravem smislu scientologija postala formalno priznana vera.

Združene države Amerike in Velika Britanija sta prekinili nesmrtonosno materialno podporo upornikom na severu Sirije. Islamski uporniki so namreč zavzeli skladišča orožja upornikov, ki so jih dosedaj podpirale zahodne sile.

Japonska vlada bo porabila 970 milijonov dolarjev za izgradnjo in hranitev 130.000 ton visoko-radioaktivne zemlje izkopane okrog fukošimskih reaktorjev. Potrebuje se površino med tremi in petimi kvadratnimi kilometri, kjer se bo naslednjih 30 let hranilo umazano zemljo. Zaenkrat ni prostora ponudilo še nobeno mesto v bližini.

0800

Mehiški parlament sprejema največjo reformo naftne industrije v 75 letih. Zakon, za sprejem čigar se bije bitka med desnimi zagovorniki in levimi nasprotniki v parlamentu, bo z denarnimi sredstvi pomagal privatnim korporacijam, ki bi želele črpati nafto. Prav tako jim bo omogočil partnerstvo z državnim naftnim gigantom Pemex, ter posledični dostop do vrtin v lasti države.

Ameriško nadzorno telo za hrano in zdravila - FDA - je sprejelo nove smernice glede uporabe antibiotikov pri gojenju živali namenjenih na krožnike. Glavni razlog je vedno gostejši pojav bakterij odpornih na antibiotike zaradi česar se bo v naslednjih letih poskušalo zmanjšati uporabo antibiotikov, oziroma jo omejiti na zdravljenje bolnih živali. Zgodba ima seveda tudi sivo plat. Regulatorska agencija FDA je podala le smernice in ne obvezujoče zakone. Posledično ostaja še vedno kastrirana, saj se za uspeh programa zanaša na obljube dveh največjih proizvajalcev živalskih antibiotikov, torej korporacij, ki živijo od obsežne uporabe.

Na drugi strani pacifiškega oceana pa je Kitajska od sredine novembra že petič zavrnila ladjo z ameriško koruzo. Bila je polna genetsko spremenjene koruze, ki na Kitajskem še ni odobrena. Obenem Kitajska povečuje količino pridelane koruze na domačih tleh zaradi česar niža uvoz.

0900

Zaostruje se stanje na Tajskem. Rdečesrajčni podporniki premierke Yingluck Shinawatre so oznanili, da so pripravljeni na cestah braniti vlado pred opozocijskimi silami in njihovim voditeljem Suthep Thaugsubanom. Slednji preseneča s svojimi izjavami, saj želi prekiniti demokracijo in ustanoviti nevoljene ljudske odbore, obenem pa poziva vojsko in policijo, da stopijo pod njegovo kontrolo.

V ukrajinskem Kijevu so protestniki ponovno postavili barikade, ki jih je včeraj ponoči odstranila policija. Slednja sicer trdi, da je odstanila le barikade, ki so ovirale promet. Tudi politična razrešitev konflikta ni na obzorju saj so opozicijski veljaki zavrnili poziv vlade, ki je želela vzpostaviti dialog.

Kirgizistanski parlament je odobril prodajo obubožanega državnega plinskega podjetja ruskemu energetskemu titanu Gazprom. Poleg kupnine se je Gazprom zavezal v 20 milijardno investicijo  v kirgizistansko energetsko infrastrukturo, v zameno pa je dobil absoluten monopol in kontrolo nad energetskimi toki v državi.

1000

Ameriška administracija je popustila pri pritisku na Afganistanskega predsednika Karzaia, oziroma zahtevi, da slednji podpiše varnostni pakt, ki bi Američanom omogočil vojaško prezenco tudi po uradnem umiku sil NATA prihodnje leto. Če je ameriška stran do sedaj govorila o letošnjem datumu podpisa, je sedaj postavila ultimat na januar naslednjega leta, kar odraža nemoč ZDA v Afganistanu.

Ameriško zunanje ministrstvo je obelodanilo, da se poigrava z mislijo uvedbe sankcij proti Ukrajini. Po ameriški logiki, bi sankcije ukrajinskega predsednika Yanukovicha prisile za pogajalsko mizo z opozicijo. Morebitni problem je le dejstvo, da opozicija že nekaj dni zavrača vse predsednikove pozive k pogajanju.

Italijanski premier Enrico Letta je “preživel” glasovanje o zaupnici v obeh domovih parlamenta. Posledično bo lažje implementiral reforme obljubljene že ob izvolitvi, saj so ga do sedaj močno omejevali koalicijski partnerji.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.