Ob 7.00

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bo spremenil sistem opremljanja ameriške policije. Načrtovano je zmanjšanje podpore policije z rabljeno vojaško opremo, prav tako pa naj bi policija dobila neposredno denarno podporo. Govori se o več kot 256 milijonih dolarjev, ki bi bili razdeljeni med policijske enote, glavnino sredstev pa naj bi porabili za nakupe posebnih kamer. Slednje naj bi spremljale dejanja policistov in po besedah Obame tako pripomogle k večji javni podpori delovanja policije.

Voditelji hongkonškega gibanja Occupy Central so oznanili, da se nameravajo predati policiji. Sočasno so tudi ostalim udeležencem večmesečnih demonstracij naročili, naj se umaknejo in tako preprečijo morebiten nasilen poseg oblasti. Pozivi po umiku in predaji so prišli ravno v trenutku, ko so hongkonški študentje začeli ponovno akcijo zbiranja na glavnem mestnem trgu. Gibanje Occupy Central se je sicer zavzemalo za demokratizacijo mesta Hong Kong in vpeljavo volitev, med večmesečnimi protesti pa je na ulicah protestiralo več deset tisoč ljudi.

Podjetje Cylance, ki se ukvarja z elektronskim varovanjem podatkov, je izdalo poročilo, ki Iran bremeni hekerske aktivnosti. Poročilo navaja, da je v preteklih dveh letih ekipa hekerjev iz omenjene države vdrla v sisteme več kot 50 podjetij iz 16 držav po vsem svetu. Med tarčami naj bi bile predvsem vlade, orožarska podjetja in celo letalski prevozniki. Poročilo Cylanca sicer predvsem zaradi sistematičnosti napadov za omenjene vdore obtožuje Iran, ki naj bi omenjene hekerje tudi podpiral.

Japonska se sooča z vse bolj pretečimi grožnjami bonitetnih agencij. Slednje želijo namreč v luči nedavne politične nestabilnosti znižati njene bonitetne ocene. Kot glavne razloge za svojo skrb navajajo napovedi japonskega premiera Šinsa Abeja o umiku napovedanega zvišanja davka na dodano vrednost in vse večjo politično nestabilnost v državi. Več v Britoffu ob osmih.

Ob 8.00

Japonska se sooča z grožnjami bonitetnih agencij. Slednje želijo namreč v luči nedavne politične nestabilnosti znižati njene bonitetne ocene. Kot glavne razloge za svojo skrb navajajo napovedi japonskega premiera Šinsa Abeja o umiku napovedanega zvišanja davka na dodano vrednost in vse večjo politično nestabilnost v državi.

Bonitetna agencija Moodys je že oznanila znižanje bonitetne ocene, katere vrednost je trenutno določena na A1. Za podobno potezo so se odločili tudi pri Standard and Poors. Zaradi močnega dvoma v uspešnost odpravljanja japonskega proračunskega deficita in zaradi vse bolj preteče politične nestabilnosti bodo tudi oni najverjetneje znižali bonitetno oceno Japonske. Slednja se sicer že aktivno pripravlja na nove volitve. Abe je namreč pred dvema tednoma razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Država se je znašla v precejšnjih težavah, saj zavoljo vse slabše gospodarske slike in rasti v državni proračun prihaja vse manj sredstev. Posledično je ta, če uporabimo znan očitek bonitetnih agencij, neuravnotežen. Abejeva vlada je sicer napovedovala dvig davka na dodano vrednost, kar pa je v javnosti in parlamentu vzbudilo nemalo odpora in je zato bila od njega primorana odstopiti.

Večina reformnih ukrepov, ki jih Japonski predlagajo bonitetne agencije, je jasna: Japonska mora za uravnoteženje svojega proračuna manj zapravljati, manj pa lahko zapravlja s krčenjem izdatkov v javnem sektorju, socialnih pravic in tako naprej. Abe se je temu diktatu želel upreti s svojo tako imenovano »Abenomics« politiko sočasnega državnega vlaganja, reform in monetarne politike. Žal Abeju ni uspelo izvesti zadane ekonomske poti in je tako še naprej razpet med muhastim japonskim volilnim telesom in neusmiljenimi zahtevami bonitetnih agencij.