09:05

Besedni boji glede vloge Britanije v Evropski uniji se zaostrujejo. Včeraj je odhajajoči predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso označil plan Britanskega premiera Davida Cameroona, po katerem naj bi Velika Britanija omejila priseljevanje iz drugih evropskih držav, za neuresničljivega. Cameroonov koalicijski kolega Nick Clegg je kot odziv na to dejal, da premierova dejanja lahko pripeljejo le do izhoda iz EU. Cameroon pa se je odzval, da Barosso ni njegov šef.

Turčija bo iraškim Kurdom pomagala prečkati mejo v Sirijo, da bi se lahko pridružili boju za mesto Kobane. A ta pomoč velja zgolj za iraške Kurde, ki pa so razglasili, da njihove sile komaj zadostujejo za obrambo severnega Iraka. Sirskih Kurdov Turčija ne podpira, saj jim očita povezave z turško kurdsko stranko PKK, s katero je Turčija v vojni.

 

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir in njegov uporniški nasprotnik Riek Machar sta prevzela skupno odgovornost za izbruh zadnjega kroga državljanske vojne. Kot že trikrat v manj kot letu dni sta obljubila, da se bosta v iskrenih mirovnih pogajanjih zavzemala za interese vseh Južnih Sudancev.

10:05

Oblasti v Južni Afriki so ta vikend aretirale 14 osebkov, ki jih sumijo nelegalnega lova na nosoroge. Istočasno so začele s programom relokacije teh živali iz najbolj ogroženega dela Krugerjevega nacionalnega parka na bolj varna območja. Omenjeni nacionalni park namreč leži ob meji z Mozambikom, kar divjim lovcem omogoča hiter pobeg pred južnoafriškimi organi pregona. Več kot 90 odstotkov svetovne populacije nosorogov živi v Južnoafriški republiki, dobra polovica tega samo v Krugerjevem nacionalnem parku. Cena nosorogovih rogov je v zadnjih letih močno narasla zaradi povečanega povpraševanja v Aziji. Tam se uporabljajo v tradicionalni medicini, čeprav znanstveno dokazanih zdravilnih učinkov nimajo; izrezljane skulpture iz rogov pa predstavljajo statusni simbol. Posledica večjega povpraševanja je seveda povečanje obsega divjega lova. Samo od začetka lanskega leta je bilo ubitih več nosorogov, kot v prejšnjih desetih letih skupaj. Lansko leto je bilo v Južnoafriški republiki ubitih 5 odstotkov celotne populacije. Letna vrednost trgovine z njihovimi rogovi je dosegla 9,5 milijarde dolarjev. 

Kot odgovor na porast divjega lova države v južni Afriki preizkušajo kombinacije različnih ukrepov. Začele so poostrevati kazni za takšno početje, saj je v mnogih državah še vedno predvidena le denarna kazen. Južnoafriška republika in Mozambik sta letos spomladi podpisali sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja divjega lova. Večina nosorogovih rogov iz Južne Afrike je namreč pretihotapljena preko poroznih mej v sosednji Mozambik, katerega luke so slabše nadzorovane, uradniki pa lažje podkupljivi. Iz tamkajšnjih pristanišč tovor nato odpluje proti Aziji, največkrat Vietnamu.

Poleg tega državni organi za nadzorovanje populacij nosorogov vedno bolj uporabljajo tehnologijo. Nekateri Južnoafriški lastniki privatnih rezervatov so začeli v rogove vstavljati GPS sprejemnike. V sosednji Namibiji razmišljajo celo o zastrupitvi rogov, da bi s tem odvrnili kupce. Južnoafričani v boju proti divjim lovcem uporabljajo tudi brezpilotna letala. 

A zaradi iznajdljivosti in dobre opremljenosti divjih lovcev posodobljena zakonodaja, poostren nadzor in nadnacionalno sodelovanje niso dovolj. Zato se države poslužujejo resnično inovativnih pristopov. Južna Afrika je začela s privatizacijo nosorogov. Tako je, nosoroge iz svojih nacionalnih parkov prodaja privatnim rezervatom v veri, da bo privatni denar bolj učinkovit pri zaščiti živali. Kupec lahko odkupi najmanj 20 nosorogov naenkrat. Namibija, kjer živi več kot tretjina svetovne populacije črnih nosorogov pa je razglasila, da začenja s programom odstranjevanja rogov nosorogom v državi. S tem bodo nosoroge prikrajšali za lepe rogove, ostali bodo le štrclji, za katere upajo, da ne bodo tako zanimivi za divje lovce.