7:05

Pakistanski mesti Karači in Hyderabad pretresajo demonstracije. Te so znova posledica dogajanja na britanskem otočju, kjer je policija zaradi domnevnega pranja denarja aretirala Altafa Hussaina, vodjo stranke Gibanje Mutahida Kvami in že dvaindvajseletnega političnega azilanta v Britaniji. To je na ulice poslalo številne podpornike stranke, ki so od pakistanske vlade zahtevali zagotovitev varnosti in dobrobiti svoje vodje. V Hyderabadu pa so kot nasprotovanje aretaciji eskalirali tudi nasilni izgredi.

Od starejših azilantov se premikamo k sodobnejšim. Žvižgač Edward Snowden, kateremu trenutni politični azil v Rusiji poteče avgusta, je zaprosil za azil v Braziliji. A v zameno za odobritev ne ponuja izročitev pridobljenih in še ne izžvižganih skrivnosti ameriškega nadzorovanja, vendar upa, da ga bo južnoameriška država sprejela na podlagi humanitarnosti. Brazilija medtem zanika, da ji je bila dostavljena kakršnakoli tovrstna prošnja.

Medtem ko skuša Snowden najti varen azil, se posledice njegovih razkritij razvijajo tudi v Nemčiji. Nemški generalni tožilec Harald Range je po kratkem omahovanju sprožil uradno preiskavo o nadzorovanju kanclerke Angele Merkel, ki je bila deležna prisluškovanja s strani obveščevalnih agencij Združenih držav. Preiskava se bo osredotočila le na nadzorovanje kanclerke, kljub temu da se je vohunjenje vršilo tudi na ostalih nemških državljanih. Uradno poizvedovanje o ameriškem prisluškovanju bo med omenjenima državama lahko znova načelo že tako skrhane odnose.

8:05

Na volitvah v Siriji je po pričakovanjih zmagal Bašar Al Asad. Ponovno funkcijo predsednika si je zagotovil z 88-imi odstotki glasov, kjer je udeležba volitev znašala demokratičnih 73 procentov. Volitve so sicer izključevale tri petine prebivalcev ter onemogočale kandidiranje izgnancev in kandidatov, ki jih ni potrdilo najmanj 35 poslancev. Sirska opozicija je volitve zato označila kot farso.

Španija bo s strani Evropske komisije prejela 10 milijonov evrov za namene zaustavitve naraščajočega priliva migrantov. Ti omenjeni državi povzročajo preglavice predvsem v njenih severno afriških eksklavah Ceuta in Melilla. Denarna podpora bo zato namenjena ojačevanju mejnih ograj teh eksklav, financiranju vračanja migrantov in boljšemu fukncioniranju tamkajšnjih migrantskih sprejemnih centrov.

Koalicijska stranka na Japonskem je v parlamentarno obravnavo sprožila nov zakon, ki prepoveduje gledanje otroške pornografije. Z njim skušajo slediti zahodnemu idealu razvite države ter že obstoječi prepovedi proizvajanja in distribuiranja pornografije dodati še prepoved posedovanja otroške pornografije, v primeru, ko ima lastnik namen zadovoljiti svoje seksualne intence. Podoben zakon so nedavno že skušali sprejeti, a je naletel na negodovanje ustvarjalcev japonskih stripov in risanih filmov, za katere bi zakon pomenil poseg v svobodo izražanja. Iz stripov in risanih filmov je zato v tokratni verziji zakona izvzeta prepoved pedofilije.

9:05

Premier Centralno afriške republike Andre Nzapayeke je državljanom zamrznil možnost telefonskega komuniciranja preko SMS-sporočil. Ukrep je reakcija na tamkajšnje konflikte, tekom katerih se je preko SMS tekstov pozivalo k splošni stavki. Kot so sporočili z ministrstva za telekomunikacijo, bo zamrznitev trajala do nadaljnjega, vendar nekateri viri znotraj ministrstva razkrivajo, da bo trajalo le nekaj dni. Napetost v Centralno afriški republiki se je sicer ponovno zaostrila z nedavnim sežigom krščanske cerkve.

Medtem ko v Centralno afriški republiki konflikti ne jenjajo, je bil v afriški državi Jemen sklenjen mir med vladnimi silami in uporniki Ansar ullah. Dogovor o prenehanju konflikta zajema zaustavitev priliva vojaških okrepitev, uvedbo vojaškega nadzorovanja in odpravo blokade cestne poti, ki vodi do glavnega mesta Sanaa. Sporazum se nanaša predvsem na severno provinco Amran, ki so jo uporniki okupirali kot poskus zagotovitve avtonomije po leta dolgi marginaliziranosti s strani jemenske vlade. Konflikti so se ponovno zaostrili, potem ko je vlada v februarju predstavila načrt federalizacije, katero uporniki vidijo kot sredstvo delitve na revne in bogate regije.

Sklep članic skupine G7 je v včerajšnjem zasedanju še formalno ponovil že večkrat slišane obsodbe vpletenosti Rusije v ukrajinskih nemirih. Od nje zahteva potrditev izvoljenega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, prenehanje destabiliziranja tamkajšnjih razmer in umik vojske z rusko-ukrajinske meje. V primeru, da Rusija tega ne upošteva, ji grozijo z okrepitvijo že uvedenih sankcij, ki pa se ne izkazujejo za učinkovite.

10:05

Spopadi med proruskimi separatisti in državnimi vojaškimi silami v Ukrajini so se tokrat odvili v mestu Krasny Liman, ki je zgolj nekaj kilometrov oddaljeno od mesta Slovljansk. Konflikti so tokrat resno oškodovali mesto, v katerem se je odvijal spopad. Kljub temu, da je zaradi preprečevanja vstopa s strani ukrajinske vojske prizor spopada zaprt, so bile potrjene poškodbe in civilne žrtve.

Kitajska skrbno uvaja začrtane mehanizme v nedavno sproženi protiteroristični kampanji, ki bo trajala leto dni. Ta je osredotočena predvsem na provinco Xinjiang, kjer je državna oblast znova priprla 29 posameznikov, obtoženih spodbujanja separatizma in kršenja javnega miru. Kampanja je sicer posledica konfliktov med vladnimi silami in ljudstvom Ujguru, ki je deležno dolgoletnega neenakega položaja. V sklopu državne akcije je bilo do sedaj zaprtih že na stotine ljudi, osumljenih domnevnega terorističnega dejanja, katerih preiskava o ugotovitvi resničnosti obtoženega terorizma mora biti po pravilih protiteroristične akcije zaključena v 24 urah.

Včeraj in danes poteka konferenca z naslovom Dnevi varstvoslovja, ki je tokrat osredotočena na temo nadzorovanja in kaznovanja  v Sloveniji. Sklepne ugotovitve na konferenci predvsem opozarjajo na zaostrovanje kaznovalnih politik kljub temu, da stopnja kriminaliteta ne narašča z enako hitrostjo kot večanje sankcij. Tako zaostrovanje, po mnenju soorganizatorja konference Benjamina Flandra, pomeni zgolj gašenje simptomov, medtem ko njegovi vzroki ostajajo.