17. 11. 2014 – 9.00

Državniški Britoff

Pripravimo se na novo bolezensko paniko, tokrat na evropski grudi. Novopečena evropska komisija se že ukvarja z implementacijo dodatnih zdravstvenih ukrepov po odkritju izjemno nalezljive variante ptičje gripe na Nizozemskem - H5N8. Virus naj bi bil, sicer težko, vendar prenosljiv tudi na človeka. Nekdo, nekje v farmacevtski industriji si že mane roke.

Anglikanska cerkev finalizira zadnje korake, ki bodo omogočili, da ženske postanejo škofi. Ako bo vse šlo prvo po načrtu bo prvi ženski škof, škofinja?, škofica?, morebiti rabimo nekaj novih besed, posvečen naslednje leto. Za razliko od kakih drugih ločin, so anglikanci že leta 1994 sprejeli zakon, da lahko ženske postanejo duhovnice.

Ekstremistični izraelski naseljenci so v Jeruzalemu obesili palestinskega voznika avtobusa. Incident je dolil ognja na obstoječe napetosti, ko je izraelski vojak prejšnji teden ubil mladoletnika na severu. Razvilo se je več uličnih demonstracij, vendar je premier Benjamin Neanjahu odredil policiji, da jih po hitrem postopku prekine. Izrael je prav tako iz države izgnal norvežanskega zdravnika, saj je bil slednji preveč odkrit v svojem mnenju glede situacije Palestincev.

Oblast v Kijevu je s prenehanjem državne administracije, torej s skrbjo za šole, bolnice in druge javne urade na vzhodu Ukrajine, teritorij de facto prepustila vzhodnim disidentom. Nepresenetljivo je sočasno vedno pogosteje kršenje premirja. Ponovno so se pričela artilerijska obstreljevanja Donetska. Več o situaciji in zakaj je Putin izjemno hitro zapustil sestanek G20 čez eno uro v geopolitičnem britoffu.

Vedno znova Putin

Medijska vojna za resnico o dogajanju na vzhodu Ukrajine se bije naprej. Medtem ko novinarji še naprej citirajo britanske klovne, ki srečanje G20 opisujejo kot uspešno, je največja zgodba ponovno Vladimir Putin. Slednji je odšel nekaj ur pred koncem z izgovorom, da želi ujeti nekaj ur spanja pred delovnim dnevom. Ali se mu lahko zamerimo? Se ostaja na večerji z ljudmi, do družbe katerih nekomu ni, oziroma je prisotno bolj ali manj odkrito sovraštvo.

Citira se lahko avstralskega premiera Tonya Aboota, ki je od Putina zahteval, da se spokori zaradi sestreljenega letala MH17, četudi še vedno ni trdnih dokazov, da so imeli rusi prste zraven. Kanadski premier Stephen Harper je med rokovanjem s Putinom slednjemu povedal le eno stvar - naj gre ven iz Ukrajine. Krono pa vzame britanski premier David Cameron, ki govori o razpotju na poti in Rusija naj izbnere pravilno pot.

Glede na katastrofalno zunanjo politiko Velike Britanije v zadnjih dveh desetletjih, ter več neuspelih širjenj demokracije z ameriškimi partnerji, ali je res Ruska federacija tista, ki mora izbrati pravilnejšo pot. Obenem, če posameznik zgoogla kanadskega Harperja ali koala Abbota, se mu pojavi mnoštvo zgodb o retardiranosti osebkov. Ne govorimo o slabih političnih ukrepih, temveč preprosti neumnosti, ko se lovita pri faktih, poznavanjih sveta in drugih, izgleda za politike nepomembnih rečeh. Kdor ne verjame, naj povpraša Google.

In v sredi obskurnega gledališča trenutne mednarodne politike leži Ukrajina. Vojska je ponovno pričela z obstreljevanjem Donetska na vzhodu, predsednik Petro Porošenko pa glede na zadnje izjave živi brez stika z realnostjo. Med šopirjenjem pri nemških medijih je zatrdil, da se ne boji vojne z Rusijo. Zaradi mednarodne pomoči naj bi bila ukrajinska vojska močnejša kot pred petimi mesecemi, ko jo je ustavilo nekaj tisoč prostovoljcev ob posredni pomoči ruskih svetovalcev. Seveda, ko ZDA pošlje vojaške inštruktorje v Irak se jim reče svetovalci. Če to naredi Ruska federacija, je seveda invazija.

Porošenkove deluzije se manifestirajo tudi na tleh. Kijevska oblast je pretrgala vezi z vzhodom na ravni administracije, torej šol, bolnic in drugih javnih storitev. Del teh so tudi pokojnine, zaradi česar so ljudje trumoma drveli na bankomate. Saj ne, da ni ukrajinska ekonomija na robu poloma, sedaj mora ne bo dobila niti poceni premoga iz vzhoda, medtem ko bo več plačevala za ruski plin. K temu dodajmo še Mednarodni bančni sklad, vedno voljan pomagati državam v stiski … in garantirati, da tam tudi ostanejo. Oziroma koliko primerov dobre gospodarske rasti in obetavne družbe poznamo, po tem ko v držabo pride IMF? Mogoče najde google kaj več. Ukrajinski projekt tako ali tako s slabimi 20 milijardami financirata IMF in Evropska unija. Da, naš denar, oziroma natančneje, denar namenjen Bruslju, bo pomagal ohranjati tako imenovani demokratični eksperiment na evropskem vzhodu.



Sodba glede preživetja ukrajinske eonomije bo znana tekom zime, vendar se že sedaj posledice čutijo tako na ruski, kakor tudi na evropski strani. Ali je resnično pametno širiti demokracijo prek državnih udarov in povzročati spore z ekonomskimi partnerji, četudi trgovanje s slednjimi, Evropi obrodi 0.6 procenta letne gospodarske rasti. Tudi za večino podjetij je ruski trg eden najbolj perspektivnih. Ne glede na vse, zaenkrat se še ne vidi konec spora. Zmotno pa je misliti, da bodo Rusi popustili. Ali so že kdaj v zgodovini? Vprašajte nemške vojake iz vzhodne fronte.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.