Finančni ministri držav članic Evropske unije zaključujejo z medsebojnimi usklajevanji glede davka na finančne transakcije. Uvedba omenjenega davka bi zagotovila še kako dobrodošel priliv marsikateremu državnemu proračunu. Obdavčenje finančnih transakcij naj bi tako v veljavo stopilo že leta 2016, ko se bo tudi zgodila revalvacija evropske finančne perspektive. Obdavčitev predvideva 0.1 odstotno obremenitev za kupovanje in prodajo delnic ter obveznic. Še manjši, 0.01 odstotni delež, bi zahtevali od nakupa ali prodaje špekulantskih finančnih instrumentov. Dohodki od obdavčitev naj bi v enajstih državah članicah, ki se zanimajo za uvedbo davka, po ocenah Evropske komisije dosegli od 30 do 60 milijard evrov.

Zakonski predlog obdavčitve finančnih transakcij je bil sicer v Evropski uniji obravnavan že pred dvema letoma. Takratni glavni pobudnik obdavčitve špekulantskega kapitala je bil tedaj novopečeni francoski predsednik Francois Hollande (izg. Fransua Olande). Davek na finančne transakcije je v državah članicah sprožil burne odzive. Medtem ko se Francija in Nmečija zavzemata za vseevropsko vpeljavo davka, pa njuno početje kritizira Velika Britanija. Slednja namreč glavni problem vidi v obdavčitvi ne le Eropskega, ampak tudi tujega špekulantskega kapitala, ki kroži znotraj Evropske unije. Po njihovih besedah naj bi obdavčitev odvrnila potencialne tuje investitorje in posledično škodovala evropskemu gospodarstvu.

Predsednik evropske komisije v odhajanju Jose Manuel Barosso je na Humboldški univerzi v Berlinu predstavil svoje videnje evropske prihodnosti. V govoru je izpostavil Veliko Britanijo kot poseben primer zaradi zgodovinskih, geopolitičnih in ekonomskih okoliščin. Pozval je prihodnje evropske voditelje, naj najdejo način, da to posebnost vključijo v Evropo, namesto, da se Britance sili v sprejemanje enakih pogojev, kot veljajo za vse ostale. Hkrati pa je poudaril tudi, da bi bila napaka če bi take izjeme dopustili tudi drugim državam, torej, da morajo ostati rezervirane za Veliko Britanijo. Strategija britanskega premiera Davida Camerona, ki grozi z referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU v primeru ponovne izvolitve, očitno prinaša rezultate.

Evropski centralni bankirji so se na četrtkovem sestanku odločili obdržati evrsko obrestno mero na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Na tej ravni je od lanskega decembra, s krajšo prekinitvijo v drugem delu leta 2011 pa se evrska obrestna mera znižuje že vse od konca leta 2008. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je sicer napovedal, da bodo centralni bankirji ob naslednji priložnosti ukrepali, v primeru da stopnja inflacije, ki trenutno znaša 0,7 odstotka, ostane na tako nizki stopnji. Nizka cena zadolževanja povzroča, da je evro v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami cenejši. Ekonomista Bogomirja Kovača smo povprašali o razlogih zakaj si evropska gospodarstva želijo šibkejšega in ne močnejšega evra:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

V petek je na Inštitutu Evropske univerze v Firencah potekalo drugo soočenje kandidatov za predsednika Evropske komisije. Kandidati so se glede večine vprašanj strinjali, do manjših razlikovanj je prišlo le med Socialnim demokratom Martinom Schultzom in Krščanskim demokratom  Jean-Claude Junckerjem. Slednji ni pripravljen popustiti državam niti za ped pri doseganju cilja stabiliziranja javnega dolga pri 60 odstotka bruto domačega proizvoda in javnega primankljaja pri 3 odstotka bruto domačega proizvoda. Medtem pa bi Schultz iz teh številk izvzel dolgoročne investicije. Letos torej eksperimentiramo z bolj demokratičnim načinom izbire vodstva Evropske unije, le da imajo favoriti enake predstave, kako naj ta izgleda.

Na istem dogodku je govoril tudi italijanski premier Matteo Renzi, ki bo predsedovanje Evropski uniji prevzel 1. julija. Ker ni kandidat za predsednika Evropske komisije si je lahko dovolil nastopiti z nekoliko radikalnejšim govorom. Izrazil je mnenje, da je naloga Evropske unije graditi tako imenovane Združene države Evrope oziroma enotno evropsko državo. Le v tem vidi prihodnost združene Evrope, ki se mora po njegovem bolj ravnati po evropskih vrednotah. Ena izmed pomembnejših je odprtost, ne le v gospodarskem smislu, temveč tudi za migrante. V dobi italijanskega predsedovanja Evropski uniji je napovedal izpostavljanje kontrasta med evropskimi vrednotami in prakso, ki jo vzpostavljajo institucije EU.

Nedavno ustanovljena Hrvaška zelena stranka OraH bo, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, na tamkajšnjih evropskih volitvah dobila dobrih 10 odstotkov. Stranko je ustanovila Mirela Holy, sicer nekdanja članica in poslanka levosredinske socialdemokratske stranke SDP. Novonastala stranka bo, v kolikor se uresničijo napovedi javnomnenjskih raziskav, na hrvaških evropskih volitvah zasedla tretje mesto. OraH je trenutno edina stranka na Hrvaškem z zabeleženo rastjo podpore.

Hrvaška ima sicer burno predvolilno obdobje. Predpriprave na njihove prve evropske volitve so namreč zaznamovali številni škandali in afere. Nedavno je bila zaradi zlorabe položaja pridržana predstojnica Hrvaške v Evropski uniji Marina Lovrić Merzel. Politične karte pa utegne na evropskih volitvah premešati tudi nedavna odstavitev hrvaškega finančnega ministra, sicer dolgoletnega člana socialdemokratske stranke, Slavka Linića. Najboljši rezultat si tako na prihajajočih evropskih volitvah obeta desničarska HDZ.

Projekt podpira Evropski parlament