Ministri za obrambo Evropske unije ocenjujejo, da je ukrajinska kriza budnica za vojaške proračune držav članic. Maciej Popowski, namestnik poveljnika servisa za zunanje delovanje Evropske unije, je na tiskovni konferenci po rednem sestanku ministrov za obrambo držav članic povedal, da smo v Evropi uživali 70 let miru, vendar se politika moči očitno vrača. Dodal je, da je ta sentiment obvladoval tudi omenjeno omizje. Udeležil se ga je tudi generalni sekretar zveze Nato, Anders Fogh Rasmussen, ki meni, da morajo članice izvajati več skupnih vaj v sklopu Natovih odzivnih sil in evropskih bojnih enot. Sestanek je sicer potekal v luči odločitve ukrajinskih prehodnih oblasti, da nad proruske separatiste na vzhodu države pošljejo bojne enote v sklopu protiteroristične operacije, kot so jo poimenovali. Ameriška predstavnica State Deparmentta, Jen Psaki, kliče k deeskalaciji konflikta, kljub temu pa ocenjuje, da je operacija ukrajinskih prehodnih oblasti legitimno vzdrževanje reda in miru in le stežka obet državljanske vojne. Temu mnenju so se odkrito pridružili tudi Litva, Švedska in Luksemburg.

Neobvezujoča resolucija, ki obsoja pritisk Rusije na vzhodnoevropske države, je bila v evropskem parlamentu zavrnjena s strani skupine socialdemokratov, saj se niso strinjali s členom, ki govori o prekinitvi gradnje plinovoda Južni tok in iskanju alternativnih virov zemeljskega plina. Ta plinovod sicer poteka tudi skozi Slovenijo in je pomembna infrastrukturna investicija za države na jugovzhodu Unije. Bolgarski minister za energetiko Dragomir Stoynev je namere komentiral kot neodgovorne, saj je plin pomemben stareški resurs za gospodarski razvoj držav na južni periferiji. Te tudi najglasneje nasprotujejo gospodarskim sankcijam proti Ruski federaciji, za katere se sicer zavzemajo v evropski ljudski stranki.

Žrtev ukrajinske krize pa bo očitno tudi projekt izgradnje novega sarkofaga za jedrsko elektrarno v Černobilu, ki so ga nameravali končati leta 2015. Projekt, vreden 2,1 milijarde evrov, potrebuje finančno podporo, saj je ukrajinski državni proračun prezadolžen, da bi ga financiral, denarja pa se ne najde niti v Evropi, ki je prej delno financirala izgradnjo. Polovica varnostnega oboka, s katerim nameravajo prekriti starajoči se betonski sarkofag, je že pripravljena in čaka, medtem ko je druga polovica še v izgradnji.

Evropski parlamentarci so v torek z veliko večino potrdili ustanovitev tako imenovane bančne unije, ki bo nastopala kot poslednja avtoriteta za reševanje nasedlih bank. Evropa želi s tem minimalizirati stroške javnih proračunov, ki bi nastali kot posledica kazino kapitalizma, kot bi finančno krizo lahko poimenovali v periferiji Evrope. Michel Barnier, komisar za finančne trge, je ob priložnosti povedal, da ima Evropa tako končno pravi vseevropski sistem za nadzor nad bankami območja evra. Sklad za reševanje bo operiral s 55 milijardami evrov, kar je takoj kritiziral Willem Buiter, glavni ekonomist ameriške Citibank, ki ocenjuje, da bi za realno moč sklad moral operirati s trilijonom evrov. Do te in ostalih pozicij pa so skeptični v vrstah Zelenih - menijo namreč, da s takšnimi mehanizmi ne bo sprememb, vse dokler se bodo banke lahko zanašale na princip too big to fail. Govori parlamentarec zelenih, Phillipe Lamberts:

Nikoli več! Kolikokrat smo že slišali te besede, davkoplačevalec ne bo nikoli več reševal nasedlih bank! A vendar prav danes, med zadnjo sejo našega parlamentarnega mandata, končno sprejemamo tekst, ki bo uresničil ambicije varovanja davkoplačevalcev. Ta tekst je definitivno napredek v pravo smer, saj bodo odgovornost za posledice slabih odločitev končno nosili lastniki, delničarji, kreditorji. Vendar sem zelo presenečen, da so med pogajanji za sprejem tega teksta članice Evropske unije s podporo evropske banke in dela evropske komisije, konkretno s podporo komisarja Rehna, ki je kolikor vem liberalec, lobirali, naj se v ta tekst zapiše klavzula o preventivni dokapitalizaciji. To pomeni, da države članice lahko dokapitalizirajo banke, ki še niso v nevarnosti, vendar je finančni trg morda izgubil zaupanje vanje. Ta odnos me zelo preseneča, saj to pomeni, da se dokapitalizacije ne bodo zgodile, razen v primeru, da se zgodijo preventivno, in to je povsem nesprejemljivo. Pod drugo točko bi rad povedal, da ni primerno, da so banke nadnacionalne, ko jim gre dobro, in nacionalne, ko nasedejo. Pozdravljam federalizacijo, ko gre za menedžiranje krize, vendar še enkrat poudarjam, da bodo največje banke po tej shemi reševali konzorciji držav in ne Evropska komisija. Na koncu bi rad povedal še, da obžalujem, da je ta papir na delovno mizo parlamenta prišel tako pozno, ko se je banke, ki so domnevno prevelike, da bi nasedle, že rešilo, parlament pa se v to ni smel vmešati. Takšne banke v osnovi sploh ne bi smele obstajati!

Klik do posnetka izjave.

Nekdanji svetovalec predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrose v svoji novi knjigi meni, da so evropski voditelji odgovorni za rekordno brezposelnost v Evropi, saj naj bi se reševanja krize lotili na napačen način. Namesto da bi vir krize prepoznali v bankah, so se osredotočili na prevelike dolgove Irske, Portugalske in Grčije in tako problem prepoznali kot fiskalen namesto kot finančen. Phillipe Legrain prav tako piše, da so s finančno krizo v Evropo vnesli razkol med kreditorji in dolžniki, namesto da bi jo vpregli kot integracijsko silo za nadzor nad bančnim sektorjem, ki je že prerasel okvirje nacionalnih držav.

Jean-Claude Juncker je sicer kandidat evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije, vendar njegovega obraza v Nemčiji ne boste videli na predvolilnih plakatih. Zamenjala ga je Angela Merkel, aktualna nemška kanclerka, ki se sploh ne poteguje za sedež v evropskem parlamentu. Na letošnjih evropskih volitvah je novost, da predsednika Evropske komisije posredno izvolimo državljani, kar evrokrati imenujejo nadevanje obraza programom strank in bo predvidoma zajezilo trend padajoče volilne udeležbe. Nemški krščanski demokrati, ki bijejo boj za komisarja s socialdemokrati, so očitno presodili, da ta obraz bolje od Junckerja povzema železna kanclerka.

Evropska komisija ne želi popolnoma predati dokaznega materiala, ki ga od nje preko sodišča zahteva John Dalli. Dalli je nekdanji evrokomisar za zdravje, ki je moral jeseni 2012 odstopiti zaradi škandala s prejemanjem podkupnine, saj naj bi od proizvajalca tobaka Swedish Match zahteval 60 milijonov evrov, da bi zavrl postopek prepovedovanja ustnega tobaka snus. Meni, da so obtožbe na trhlih nogah in da so se ga višji člani Barrosove komisije želeli odkrižati. Podporo njegovemu zahtevku za dokumente sta izrekla tudi evropska varuhinja človekovih pravic Emilly O’Reilly in bruseljski Observatorij korporativne Evrope, skupina za transparentnost.

Evropski parlament je podprl zakon, s katerim želijo preprečiti vstop tujih živalskih ali rastlinskih vrst v evropsko naravno okolje. Uzakonili so poostren nadzor na mejah in vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja. Zakon so že pozdravili okoljevarstveniki, ki poudarjajo, da je to prva tovrstna zakonodaja po zakonu o biodiverziteti iz leta 1992. Kljub temu so kritični, da z zakonom niso zaprli vseh loput, na primer tistih za izpuščanje balastne vode iz ladij, medtem ko so v pristaniščih. V tej vodi so velikokrat tuje vrste, ki jih ladje pripeljejo iz sveta. Zakonski predlog Evropske komisije je sprva vseboval seznam 50 nezaželenih vrst, vendar je parlament zahteval širša pooblastila, s katerimi bi lahko hitreje zaznali nove grožnje.

V centru Evrope flamske oblasti napovedujejo uredbo, po kateri bodo morali gostitelji kavčsrferjev in tisti, ki kratkoročno oddajajo stanovanja proti plačilu svojo dejavnost registrirati. S tem so se pridružili trendu, ki so ga začele lokalne oblasti v Berlinu, ki so na poziv stanovalcev prepovedale vsakršno oddajanje stanovanj gostom. Po mnenju ministra za turizem Geerta Bourgeoisa bodo s tem poskrbeli za minimalne higienske in varnostne standarde. Gostitelji se bodo morali opremiti z gasilnimi aparati, detektorji dima, zasilnimi izhodi in primerno označitvijo le-teh. Bourgeois prav tako meni, da je kavčsrfanje nelojalna konkurenca hotelom, če se ga izvaja s komercialnim interesom. Glede zadnjega je potrdil, da je hotelska industrija dala pobudo, naj se ustvari enotni okvir za prenočitvene kapacitete. Razvoj dogodkov je pritegnil tudi pozornost evropske komisarke Neelie Kroes.

Projekt podpira Evropski parlament