Portugalsko po treh letih in 78 milijardah evrov finančne pomoči zapušča Trojka, so složno sklenili na dvanajstem srečanju predstavniki portugalskih oblasti in Trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Premier Portugalske, Pedro Passos Coelho, je z navdušenjem dodal, da iz programa pomoči odhajajo na, navajamo, “čist način” - to pomeni, da bodo dolg sposobni odplačevati sami, brez najemanja kreditov. Predstavniki Trojke so sicer nekoliko previdnejši in dodajajo, da bo strategija izhoda povsem znana šele junija, ko bo sprejeto tudi dokončno poročilo. Navdušenosti Coelha in Bruslja pa ne delijo prebivalci države, ki nosijo breme strukturnih sprememb, ki jih je narekovala Trojka. Prav zato so politiki zaenkrat še negotovi glede prihodnosti Portugalske - še kar nekaj zakonov, ki zaposlenim nižajo plače, omejujejo dostopnost do zdravja, šolstva in podobnega čaka na obravnavo Ustavnega sodišča. To je v preteklosti že odločilo v prid ljudstva, tako uradna Lizbona kot Bruselj pa opozarjata, da bi ob nadaljevanju prikimavanja sodišča ljudtvu program pomoči lahko bil zaman.

Združenje nevladnih organizacij je pred Evropskim parlamentom v Bruslju organiziralo protest proti ne-plačevanju davkov. Priložnost vidijo v prihajajočih volitvah in pozivu kandidatom, naj transparentnost postavijo za svojo prioriteto in se posvetijo problematiki izogibanju plačevanja davkov s strani multinacionalnih podjetij. Letno se skozi te prakse izgubi bilijon evrov sredstev, predstavniki organizacij pa so želeli izpostaviti predvsem dejstvo, da so pri tem najbolj prizadete manj razvite države, ki tako letno izgubijo več sredstev, kot jih pridobijo skozi razvojno pomoč.

Štirje kandidati za predsednika Evropske komisije so se predstavili na prvem televizijskem soočenju. Sodelovanje je zavrnil kandidat Evropske levice Aleksis Cypras, saj naj bi bil o dogodku obveščen prepozno. Svoja stališča so tako predstavili Jean-Claude Juncker, Martin Shulz, Guy Verhofstadt in Ska Keller. Pogovor se je vrtel okrog gospodarskih tem, prihodnosti EU, evropske zunanje politike in rasti skepticizma znotraj ne le evropske javnosti ampak tudi politike. Martin Shulz, kandidat Evropskih socialistov, je med drugim izpostavil, da mu je kot nemškemu državljanu nepredstavljivo, da lahko na volitvah sodelujejo stranke, ki zagovarjajo nacistične ideje in da je največji problem predvsem dejstvo, da evropski državljani volitev ne jemljejo resno in se ne zavedajo posledic svoje nedejavnosti.

Izjava

Debata se je med drugim seveda dotaknila tudi področja odnosov med EU in Rusijo v luči dogajanja v Ukrajini, in se hitro fokusirala na evropsko odvisnost od ruskega plina. Kandidati so pri tem predstavili svoje poglede na možnost pridobivanja energije z alternativnimi viri. Pri tem je bila najbolj odločna Ska Keller, ki je predstavila pogled Evropske stranke Zelenih. Pri tem je povezala prepričanje, da naj se odvisnost zmanjša skozi večjo podporo podjetnikom, ki se ukvarjajo z alternativno energijo, in dejstvo, da so drugi kandidati v preteklosti dejansko sodelovali pri zmanjšanju tovrstnih dejavnosti.

Izjava

Razlike med kandidati so dobro pokazale zadključne misli, s katerimi so povzeli svoje načrte za Evropo. Verhofstadt, kandidat Zavezništva liberalcev in demokratov, je svojo pozicijo utemeljil predvsem na nasprotovanju politikam konzervativnih in socialističnih strank ter izpostavil svoje načrte glede participacije žensk.

Izjava

Malo bolj konkretno se je povzetka lotila Ska Keller, ki je izpostavila nujnost večjega poudarka na socialnih pravicah Evropejcev:

Izjava

Shulz bo lastnoročno Evropejcem vrnil pravico..

Izjava

Najbolj širokopotezen načrt pa je predstavil Juncker, predstavnik evropske ljuske stranke, ki pravi, očitno v duhu prihajajoče Evrovizije, da želi končati razlike znotraj Evropske unije in jo ponovno združiti.

Izjava

Za najbolj kontroverzen del soočenja so se na koncu izkazale odločitve glede televizijskega prenosa s strani držav članic. Problem se bo očitno nadaljeval tudi v primeru naslednjega soočenja, ki bo potekalo 15. maja. Večina prenosov je bila dodeljena nepoznanim in nepomembnim televizijskim postajam. V Franciji so prenos najprej zavrnile vse televizije, zdaj pa naj bi ga potrdila TV5, ki uradno sploh ni francoska postaja, temveč le prenaša program v francoskem jeziku. V Nemčiji bo debata predvajana na tako imenovanem posebno-interesnem kanalu, britanski BBC pa jo je dodelil kanalu, ki sicer 24 ur na dan prenaša dogajanje v britanskemu parlamentu in, kot morda lahko uganete, nima visoke gledanosti. Bizarna situacija prenosov po eni strani potrjuje dejstvo, da evropske publike tovrstne debate ne zanimajo, a se s tem, ko se program odriva na negledane televizijske postaje, na noben način problematike  ne naslavlja, ampak le še utrjuje.

Deset let je preteklo od velike širitve Evropske unije, ko so se poleg Slovenije pridružile Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Ciper in Malta. Zadnje desetletje je bilo zaznamovano predvsem z ekonomsko in finančno krizo, neuspešnim spopadanjem s prihodom migrantov ter neenotno zunanjo politiko.

Ne glede na težko ekonomsko stanje, vedno večjo socialno ogroženost evropskega prebivalstva, neenakost ter okoljsko krizo pa je zelo optimističen trenutni predsednik Evropske komisije, José Manuel Barroso. Verjame, da Unija izpolnjuje svojo poslanstvo, predstavlja upanje in boljšo prihodnost, ter je na sploh vedno bolj enotna.

Izjava

Članstvo Evropske unije naj bi se povečevalo tudi v prihodnjih letih, a je konkretnih dejanj bolj malo. Medtem ko je bilo izmenjanih že veliko obljub, je od držav zahodnega Balkana le Srbija tista, ki je že del pogajanj o pridružitvi, Albanija pa naj bi poleti postala uradna kandidatka za članstvo. Pogajanja s Turčijo, ki ima status kandidatke že od leta 2005, so že dolgo več ali manj neobstoječa, svoji možnosti pridružitve pa se je lani uradno odpovedala Islandija, vsaj dokler na referendumu ne preveri želja ljudstva glede nadaljnih pogajanj.

Švicarski politični vrh mora na podlagi ljudske odločitve oblikovati zakon do konca leta, ker pa velja še stari protokol, je vlada izkoristila priložnost za potezo, ki je vsaj malo potešila evropsko in hrvaško politiko. Hrvaškim državljankam in državljanom v svojih dokumentih doslej ni zgotovila enakih pravic kot preostalim članicam Evropske unije, zato so ti imeli omejen dostop na delovni trg Švice - Švica ima sicer glede na sporazum z EU na voljo deset let za uveljavitev vseh pravic državljanom novo sprejetih članic. Popravek so v Zagrebu sprejeli z odobravanjem, v Bruslju pa ga želijo razumeti kot odklon od ljudske volje in nadaljevanje odprtih odnosov - pričakujejo, da bo vlada nov zakon oblikovala tako, da posledic za državljane in državljanke Evropske unije ne bo. Kako spretno se bo švicarska vlada izvila iz smeri, ki jo zavezuje volja ljudstva in pričakovanj Bruslja še ni znano.

Pogajanja, ki se začenjajo ta teden, bodo obravnavala predvsem specifike posameznih sektorjev in oblikovanja institucionalnih okvirjev znotraj katerih naj bi se razreševala najrazličnejša konkretna vprašanja.

Projekt podpira Evropski parlament