Blišč in beda Amazonije

Blišč in beda Amazonije

Aktualno-politična novica
Tipnis
30. 8. 2017 - 12:00

V zadnjih tednih so se v več latinskoameriških državah odvili dogodki, ki bodo imeli večji ali manjši vpliv tako na okolje kot na tamkaj živeče staroselske skupnosti. V tokratni Južni hemisferi bomo opisali nekatere izmed njih. Pregledali bomo dogajanja v štirih državah: Boliviji, Braziliji, Čilu in Peruju.

V Boliviji je 13. avgusta predsednik Evo Morales sprejel zakon, ki med drugim dovoljuje gradnjo 300 kilometrov dolge avtoceste skozi narodni park Tipnis in zaščiteno območje staroselcev Isiboro Secure. Potek nedavnih dogodkov razloži Carwill Bjork-James z organizacije Amazon Watch:

Izjava

Tako imenovani zakon varstva in razvoja spreminja do sedaj obstoječi zakon s tem, da omejuje nedotakljivost ozemlja na le nekatere njegove dele ter predvideva različne infrastrukturne načrte. Več Bjork-James:

Izjava

Vlada trdi, da je gradnja avtoceste nujna, da bi lahko staroselskim skupnostim zagotovila gradnjo šole in bolnice. Vendar Bjork-James v takšno prednost ceste dvomi:

Izjava

Staroselske skupnosti in mnoge nevladne organizacije gradnji avtoceste nasprotujejo. Takšno opozicijo je Morales označil za okoljevarstveni kolonializem. Tujih okoljevarstvenikov naj pač ne bi zanimalo, ali imajo staroselci šole in bolnice. Na takšne očitke se odziva Moira Birss z organizacije Amazon Watch:

Izjava

Bjork-James dodaja, da bolivijska vlada opozicijo tudi sicer pogosto označuje kot posledico tujega vmešavanja, tudi kadar za to ni nikakršnega dokaza ali utemeljenega suma.

Če je torej dvomljivo, v kolikšni meri bo projekt staroselskim skupnostim koristil, pa je bolj jasno, kako jim bo škodoval. Najbolj perečo grožnjo ozemlju staroselcev predstavlja območje gojenja koke, imenovano Poligon 7, južno od njega. Gradnja avtoceste bi namreč predvidoma pospešila širjenje deforestacije z namenom pridobivanja zemljišč za gojenje koke proti ozemlju staroselcev. Razloži Bjork-James:

Izjava

Poligon 7 je že povzročil razkroj več staroselskih skupnosti. Sedem teh skupnosti, ki so se zaradi deforestacije svojega ozemlja morale prilagoditi v načinu življenja, gradnji avtoceste ne nasprotuje, saj bi na njihovem področju zgolj razširila in podaljšala že obstoječo cesto. Več Bjork-James:

Izjava

Nadaljnjo grožnjo predstavlja nelegalno gozdarjenje, ki bi ga nameravana infrastruktura pospešila:

Izjava

S podobnimi problemi kot v Boliviji se srečujejo okoljevarstveniki in staroselci v Braziliji. Tamkajšnji predsednik Michel Temer je 23. avgusta sprejel zakon, ki zasebnim podjetjem dovoljuje rudariti na do sedaj zaščitenem ozemlju Renca v državah Amapa in Para na severu, ki obsega  46 000 kvadratnih kilometrov in je bogato z bakrom, zlatom in manganom. Ozemlje je bilo zaščiteno od leta 1984, tako da so imela dovoljenje za rudarjenje zgolj državna podjetja. Po novem bo tretjina ozemlja dostopna tudi rudarjenju privatnih podjetij, devet območij, ki so bodisi naseljena s staroselci bodisi imajo večjo biodiverziteto, pa bo ostalo zaščitenih. V zakonu je zatrjeno, da ne preklicuje do sedaj obstoječih zakonov o zaščiti okolja, poleg tega naj bi okoljevarstvene organizacije vseskozi nadzirale vladne načrte. Kljub temu Moira Birss meni, da bodo spremembe še kako škodovale okolju.

Izjava

Posredno bodo spremembe vplivale tudi na staroselsko skupnost, razloži Birss:

Izjava

Kot je omenila Birss, je obstoječa okoljevarstvena zakonodaja, ki naj je novi zakon ne bi prekliceval, že močno načeta. Michel Temer je na primer julija podal predlog zakona, ki bi staroselcem odvzel pravice do ozemelj, na katerih niso prebivali pred letom 1988, torej pred vzpostavitvijo trenutne ustave. Predlog je vrhovno sodišče sicer zavrnilo, še zmeraj pa ostaja dejstvo, da večino nasilja nad staroselci povzročajo ozemeljski spori. Da Temer tako vztrajno niža zakonsko zaščito okolja, je logična posledica njegove ozke in specifične baze podpornikov, razloži Birss:

Izjava

Nasprotovanje spremembam sta že izrazili organizaciji World Wildlife Fund in Amazon Watch. Vendar stanje v Braziliji okoljevarstvenim aktivistom ni ravno naklonjeno, razloži Birss.

Izjava

Na nekoliko drugačen način se proti samovolji vlade upirajo staroselske skupnosti v Peruju. Člani staroselske skupnosti Los Jardines so prejšnji teden zavzeli prostore kanadskega naftnega podjetja Frontera Energy Corp. Na dan naj bi podjetju preprečili načrpati okrog 2 000 sodčkov tega energenta, čeprav jih še vedno črpa 8 000 dnevno. Vrenje med staroselci opiše Sarah Kerremans, direktorica Chaikuni inštituta in žena lokalnega poglavarja.

Izjava

Staroselci svarijo pred širšimi upori, če ob podeljevanju in podaljševanju dovoljenj podjetjem za črpanje nafte vlada ne pristane na posvetovanje z njimi. Takšno posvetovanje sicer zahteva tudi zakon, ki pa ga vlada vse pogosteje zanemarja.

Izjava

Če dosedanje novice okoljevarstvenikom zbujajo skrbi, pa tokratno Južno hemisfero zaključujemo z novico, ki naj jih vsaj nekoliko pomiri. Vlada v Čilu je prejšnji ponedeljek zavrnila predlog zasebnega podjetja Andes Iron, da dovoli izkopavanje bakra in železa. Tako imenovani projekt Dominga je predvidel izkop 12 milijonov ton železa in 150 000 ton bakra na ozemlju 40 milj severno od drugega največjega mesta La Serena proti severu države v regiji Coquimbo. Vrednost rude predvidoma znaša 2,5 milijarde dolarjev. Minister za okolje Marcelo Mena je odločitev vlade obrazložil s pomanjkljivimi ukrepi proti učinkovanju projekta na okolje. Še posebej je obstajal strah, da bi projekt ogrozil bližnji rezervat humboldtskih pingvinov, ki veljajo za ogroženo vrsto. Neuradna razlaga za odločitev vlade pa je nekoliko drugačna: perujska predsednica Michelle Bachelet ima nedaleč stran od omenjenega teritorija v lasti idilično ozemlje, ki ga ne želi okrniti z rudarskimi deli. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.