V današnji Južni hemisferi se bomo premaknili na Bližnji vzhod, natančneje v kurdski kanton Rojava, prav tja, kjer so neustrašne in okrutne poslance Islamske države, premagale klene ženske. Organizirane, zavedajoč se svoje vloge v družbi, vztrajno bijejo socialno revolucijo. Skozi prevpraševanje odnosov med bitji različnega spola, s puškami v rokah, ves čas nihajo med utopijo in realizmom. Kako so organizirani in kakšna je vloga ženske znotraj skupnosti smo povprašali kurdsko aktivistko Dilar Dirik:

(izjava se nahaja v posnetku)

Njihovo dojemanje vloge ženske pa ni bilo takšno od nekdaj, razvilo se je postopoma, s prepoznavanjem pomena feminizma ter z velikim poudarkom na izobraževanju, kjer so celo uvedli poseben učni programa za ženske, imenovan Jineology. Kaj pomeni sam koncept in kako zgleda takšno izobraževanje v praksi nam pove Dilar:

(izjava se nahaja v posnetku)

Povprašali smo jo tudi, ali je potemtakem takšna univerza namenjena izključno ženskam, saj bi to pomenilo segregacijo zgolj z druge strani pola, ne pa emancipacije in združevanja.

(izjava se nahaja v posnetku)

V medijih, posebej v zahodnih medijih množičnega diskurza, so kurdske ženske velikokrat prikazane senzacionalistično, namreč kot prave neustrašne borke, ki zasedajo enakopraven položaj v družbi. Toda dejstvo je, da so to zgolj naše, nekoliko bizarne orientalske projekcije, zaradi katerih jih pretirano glorificiramo:

(izjava se nahaja v posnetku)

Po zmagi v Kobaneju se Rojavska revolucija nadaljuje. Tamkajšnji ljudje se ne borijo zgolj proti zunanjemu sovražniku, ampak si prizadevajo ustvarjati tudi kvalitetno socialno življenje znotraj svoje skupnosti. Zmaga nad Islamskimi borci je namreč odprla veliko vprašanj ter dilem o nadaljnjem načinu organiziranja. Soočati se bodo primorani z več izzivi, ki nam jih v odgovoru naniza Dilar:

(izjava se nahaja v posnetku)

Demokratični konfederalizem kot ga poznajo Kurdi, ki se zoperstavljajo političnim pritiskom turške in drugih vlad, temelji na enakopravnosti, demokratičnosti ter ekološkem delovanju kooperativ, v kateri proizvedejo večino, za življenje potrebnih surovin in izdelkov. O ekonomski alternativi, ki so jo Kurdi razvili v namen zoperstavljanja političnim pritiskom turške vlade, pove Dilar:

(izjava se nahaja v posnetku)

Kurdi nam s svojim organiziranjem in načinom mišljenja ne želijo podati nikakršnega posebnega in mističnega sporočila, temveč podajajo sistematično kritiko patriarhalne družbe in produkcijskih odnosov, v katerih živimo. Na svojevrsten način, rojen v marginalizaciji in pod pritiski političnih vodij držav, med katerimi porazdeljeno živijo, nam kažejo, da je mogoče razmišljati drugače ter skupaj stopiti v akcijo.

Kurdske boje je raziskovala Erika.

vmesni komad – Gerilla: Arka Mahalle