Živi zid proti naftovodu
Danes bo zvezno sodišče odločilo o legalnosti odločitve vojaškega inženirskega korpusa ZDA, da družbi Dakota Access dovoli gradnjo naftovoda, ki bi potekal od naftnega polja Bakken v Severni Dakoti prek Južne Dakote, Iowe in Illinoisa. Tožbo proti inženirskemu korpusu so vložili predstavniki plemena Sioux Standing Rock, katerih življenje v rezervatu, ležečem blizu načrtovane trase, je zaradi vpliva naftovoda na okolje ogroženo. Glavna utemeljitev tožbe je dejstvo, da se inženirski korpus glede dovoljenja ni posvetovalo s tamkajšnjimi staroselci. Več pove Jamie Henn iz organizacije 350.org:
V Standing Rock Sioux rezervatu se že mesece zbirajo protestniki, da bi preprečili začetek gradnje, v zadnjem tednu pa jih prihaja vse več in več, pove Henn:
Trenutno jih je okrog 3.000, večinoma pripadnikov različnih indijanskih plemen, opiše anonimna protestnica iz Skupine za zaustavljanje naftovoda v Iowi:
Preteklo soboto so protestniki naredili živi zid pred buldožerji, da bi preprečili nadaljnje izkopavanje, privatni varnostniki pa so nad njih spustili pse. Dogajanje opiše anonimna protestnica:
Kot smo že slišali, ni edini problem naftovoda ta, da njegova trasa poteka čez indijanska grobišča, ki jih imajo ti za svete kraje. Hujšo grožnjo domorodcem predstavljajo potencialna razlitja nafte, ki bi onesnažila vodne vire, čez katere poteka trasa in ki napajajo tamkajšnje prebivalstvo in mu omogočajo kmetijstvo. Tveganje tazloži Matt Ohloff iz organizacije Food and Water Watch:
Francois Gemenne iz raziskovalnega centra Sciences Po doda, da ključno nevarnost predstavlja prav transportacija nafte, zato bi se bilo potrebno preusmeriti v obnovljive vire energije:
Ublažitev škode, ki jo povzročijo naftna razlitja, je bila do nedavnega naloga vlad, ki pa pogosto sploh ne ukrepajo. Pred kratkim pa so sodišča začela breme financiranja prenašati na rame korporacij, ki so škodo povzročile, vendar se glede tega odloča od primera do primera, razloži Gemenne.
Tudi če do razlitij ne bi prišlo, postavljanje takšne infrastrukture spodbuja intenzivnejše črpanje fosilnih goriv, kar samo na sebi prispeva k podnebnim spremembam, meni Ohloff.
Henn pove, da projekt med drugim financirajo nekatere največje naftne korporacije, kar prispeva k splošnemu nezadovoljstvu protestnikov:
Organizacija Food and Water Watch je začela zbirati podpise za peticijo, ki predsednika Baracka Obamo poziva, naj zahteva umik projekta. Podobno se je zgodilo pred letom dni, ko je Obama na pozive civilne družbe in protestnikov zaustavil podobno gradnjo naftovoda, imenovanega Keystone XL, razloži Henn:
Ohloff podrobneje razloži zavrženi projekt, ki bi potekal od Kanade do Mehiškega zaliva:
K temu, da je družba Dakota Access dobila dovoljenje za gradnjo, je veliko pripomoglo njeno zagotavljanje, da s tem prispeva k ameriškemu cilju doseganja energetske neodvisnosti. Vendar Ohloff meni, da bo velik del načrpane nafte končal na mednarodnih trgih:
Družba tudi obljublja, da bo projekt ustvaril nova delovna mesta in v davkoplačevalsko blagajno tekom delovanja prispeval nova sredstva. To je tudi razlog, da ga je podprlo nekaj sindikatov, med njimi tudi Mednarodni delavski sindikat Severne Amerike oziroma LIUNA. Vendar Henn meni, da so sindikati glede tega vprašanja razklani:
Podpora protestnikom pa prihaja tudi iz nekaterih političnih strank. Za kandidatko za predsednico na prihajajočih volitvah Jill Stein iz stranke Zelenih je bil izdan zaporni nalog zaradi vandalizma - s sprejem je namreč pisala po buldožerju. Na republikanski strani prevladujejo politiki, ki zanikajo podnebne spremembe, medtem ko je demokratska stran glede tega razklana. Henn zaključi današnji Kultivator z oceno, kakšna je politična podpora protestov:
Dodaj komentar
Komentiraj