V tem tednu je javnost razburjalo dogajanje okoli Luke Koper in predvsem odločitve Slovenskega državnega holdinga, da na naslednji skupščini zamenja 3 od petih nadzornikov. Dogajanje je najnovejša faza državnih načrtov za vsaj delno privatizacijo koprskega pristanišča, ki poteka od nastopa te vlade. V današnjem Kultivatorju bomo pregledali kronologijo in metode, ki jih država uporablja v zasledovanju tega cilja.

Kmalu po nastopu vlade oziroma v začetku lanskega leta je Ministrstvo za infrastrukturo začelo zagovarjati izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo z javno-zasebnim partnerstvom. Trdilo je, da je izgradnja z javnim denarjem zaradi omejitev zadolževanja nemogoča. Februarja lani je na dopisni seji vlada sklenila, da

“realizacija gradnje drugega tira z javno-finančnimi viri zaradi nujnih drugih investicijskih projektov, ki morajo potekati vzporedno na cestni in železniški infrastrukturi, v obdobju finančne perspektive 2014–2020 z vidika makrofiskalne konsolidacije ni izvedljiva.”

Utemeljitve za ta sklep z Ministrstva za finance v predpisanem roku za posredovanje informacij javnega značaja nismo dobili. Je pa tej tezi pritrdila študija glede mogočih načinov javno-zasebnega partnerstva pri financiranju drugega tira, ki jo je sestavil prometni odbor pri Organizaciji za gospodarsk sodelovanje in razvoj, krajše OECD, eden izmed avtorjev pa je tudi v zadnjem tednu aktualni bivši vodja trženja pristanišča Hamburg Jurgen Sorgenfrei. Študija možnost izgranje drugega tira z javnim denarjem zavrne v enem stavku:

“Prva opcija (izgradnja z javnimi financami o.p. M.Z.) v tem trenutku ni tretirana kot možnost zaradi omejitev zadolževanja vlade po pravilih Eurostat.”

Nato je vlada v začetku tega leta začela omenjati možnost povezave koncesije za izgradnjo drugega tira s koncesijo za izgradnjo tretjega pomola v koprskem pristanišču. S tem bi tretji pomol, za katerega izgradnjo ima trenutno pravico Luka Koper, prenesli na nekega drugega zasebnika. Tu nastopi jasna povezava med javno-zasebnimi načrti za izgradnjo drugega tira in zasledovanjem cilja privatizacije Luke Koper. A ker ima Luka Koper v trenutni koncesijski pogodbi že pravico za izgradnjo tretjega pomola, bi vlada za tak korak potrebovala soglasje uprave Luke, da odpre in spremeni koncesijsko pogodbo.

S tem namenom je vlada začela pritiskati na upravo Luke Koper in njenega predsednika Dragomirja Matiča. Oziroma, kot je na današnji nujni seji Komisije za nadzor javnih financ povedala prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc:

Izjava

Pritiski na upravo so se pokazali tudi v začetku aprila, ko je na Brdu pri Kranju potekal posvet med vlado, Slovenskimi železnicami in Luko Koper glede drugega tira. Na posvet je bil, kot pove naš sogovorec, iz Luke Koper povabljen samo predsednik uprave brez podporne ekipe, domnevni cilj vlade pa je bil, da vsi skupaj podprejo koncept javno-zasebnega partnerstva in podeljevanja koncesije za tretji pomol. Opiše Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov ter član nadzornega sveta Luke Koper:

Izjava

Vladi takrat sicer ni uspelo pridobiti podpore Dragomirja Matiča podeljevanju koncesije za tretji pomol. Na prisotnost pritiskov pa namiguje dejstvo, da je Matič podprl koncept javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo drugega tira (brez omembe koncesije za tretji pomol v koprskemu pristanišču), kar je v nasprotju z dotedanjimi stališči Luke Koper. Nekorektnost izpeljave posveta opiše tudi Alenka Žnidaršič Kranjc:

Izjava

Vzporedno s pritiski na upravo družbe naj bi vlada, spoznavajoč, da ti ne bodo uspešni, začela tudi s pritiski na nadzorni svet, naj upravo zamenja. Tako je za Odmeve na Radioteleviziji Slovenija trdila prva nadzornica:

Izjava

Minister Gašperšič navedbe o pritiskih na nadzornico zanika. Vlado pa so domnevno zmotile tudi aktivnosti nadzornega sveta, ki je začel iskati alternativne možnosti za izgradnjo drugega tira. Kot je za Delo povedala Žnidaršič Kranjc:

“Izdelali smo kratek ivesticijski elaborat z nekaterimi predpostavkami in izhajali, da potrebujemo 800 milijonov evrov. Od teh bi nam 400 milijonov posodile banke, 200 milijonov bi dala EU in v tem tednu sem povprašala več slovenskih zavarovalnic, ki so takoj zagotovile, da bi lahko investirale vsaj 200 milijonov evrov. Ko sem mislila, da imam dober predlog, sem to hotela povedati odgovornim. Na prvem naslovu so mi takoj rekli, naj dam roke proč od tega, ker bi lahko bila nezaželena v tej državi in da je stvar lahko zame življenjsko nevarna.”

Prisotnost groženj je Žnidaršič Kranjc potrdila tudi v Odmevih:

Izjava

Skladno z nepripravljenostjo predsednice nadzornega sveta, da pleše po vladnem orkestru, se je domnevno v začetku marca začel tudi postopek menjave nadzornega sveta. Tako je na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ trdila Alenka Bratušek:

Izjava

Predsednik uprave SDH Marko Jazbec očitke Alenke Bratušek še vedno zanika. Je pa dejstvo, da je SDH pred dvema tednoma predlagal zamenjavo treh nadzornikov, in sicer Alenke Žnidaršič Kranjc, Andreja Šercerja in Elen Twrdy. Zamenjali naj bi jih Andraž Lipolt, Klemen Boštjančič in Jurgen Sorgenfrei, ki je sodeloval pri pripravi prej omenjene študije OECD. Kot razlog za zamenjavo so navajali vstop Luke Koper v obsežne investicije, za nadzor katerih naj trenutni nadzorni svet ne bi bil primeren.

Napovedane menjave so razburile tako strokovno kot laično javnost. Širše vodstvo Luke Koper, ki ga sestavljajo vodje organizacijskih enot, je na vlado poslalo odprto pismo. V njem so med drugim zapisali:

“To, da družba vstopa v nove obširne investicijske cikle, vemo, saj smo si te cilje sami zastavili. Obstoječe zmogljivosti nam je namreč uspelo dobro zapolniti, zato načrtujemo nove. Mi smo vam povedali, kakšni izzivi nas čakajo, zato je absurdno, da v tem trenutku vi na to javno opozarjate.”

In še:

“Zahtevamo, da prenehate zavajati in da javno predstavite namere države z Luko Koper in pristaniščem….Če družbo posredno ali neposredno prodajate, povejte naravnost, da tega ne počnete zaradi slabega vodenja ali slabih rezultatov, saj naša družba dosega vsa merila poslovne uspešnosti, temveč zaradi nekih drugih ozadij in ciljev, ki nam jih niste nikoli razkrili.”

…

“Če pripravljate podlage za holdinške povezave, pristaniško upravo in podobne spremembe, ker rešujete druge neučinkovite državne strukture ali izpolnjujete parcialne interese neznanih ozadij, poudarjamo, da gre za škodljive posege za Luko Koper in edino slovensko pristanišče. “

Na negativen odziv javnosti sta se vodstvo SDH in vlada odzvala z novimi utemeljitvami za kadrovske menjave, ki pa so temeljile na neresničnih podatkih. V njih so kot ključni razlog navajali prekomerno pričakovano rast stroškov dela. Ti podatki niso temeljili na uradnih podatkih družbe, temveč na podatkih iz analize, ki jo je pripravila Nova ljubljanska banka in je vključevala napako. Na zavajanja se je odzvala tudi uprava Luke Koper, ki je pojasnila, da:

“Avtor analize je namesto stroškov dela navajal stroške amortizacije in na podlagi napačnih podatkov pripravil predvideno rast stroškov dela do leta 2019, ki je posledično zgrešena.”

To potrdi tudi Alenka Žnidaršič Kranjc:

Izjava

Mladen Jovičič meni, da napaka v analizi NLB, ki je bila pripravljena pred kratkim, ni naključna:

Izjava

Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je sicer danes v parlamentu priznal, da so bili podatki napačni, a jih je še naprej večkrat uporabil kot utemeljitev za kadrovske menjave:

Izjava

Za dobro mero pa je danes v parlamentu državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja lansiral še en napačen podatek:

Izjava

Odgovarja prva nadzornica Luke Koper:

Izjava

Država torej, sledeč v zadnjih tednih slišanim izjavam deležnikov, v vedno očitnejšem zasledovanju cilja podelitve koncesije za tretji pomol v koprskem pristanišču nekemu drugemu vlagatelju in s tem delne privatizacije Luke Koper uporablja različne metode: začenši s povezovanjem drugega tira z lastninjenjem Luke Koper, preko pritiskov na upravo in nadzorni svet, menjave nadzornega sveta, pa vse do uporabe lažnih podatkov.