Dosedanji poskusi vzpostavitve skupne politike Evropske unije do beguncev so bile neuspešne, tudi tokratni delni predlog Evropske komisije glede na odzive državnikov kaže, da so nestrinjanja globoka Kritični odzivi političnega vrha so ob podani prošnji visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo politiko in varnostne zadeve, Federico Mogherini, za vojaško posredovanje proti tihotapcem pri Združenih narodih izostali. Niso pa izostala zgražanja nad s strani Evropske komisije predlaganimi kvotami. Madžarska in Velika Britanija sta kategorično zavrnili ne le predlagano število, temveč sistem kvot nasploh, podobne pomisleke sta posredovali še Slovaška in Estonija, številne države, tudi premier Cerar, pa so se odzvale zadržano.

Eno ostaja gotovo. Trdnjava Evropske unije bo še bolj utrjena. V sredo objavljenem načrtu Evropske komisije za soočanje z begunci, ki naj bi bil dokončno opredeljen do konca meseca, je vojaško posredovanje proti tihotapcem označeno kot, navajamo: “močan dokaz odločenosti EU, da ukrepa.” Nadalje dokument predvideva, da bo vprašanje migracij postala specifična komponenta znotraj skupnega varnostnega in obrambnega telesa EU, torej skupne evropske vojske in njenih misij v Nigru, Maliju in še kje. Seveda ne gre brez nadaljnjega povezovanje represivnih in obveščevalnih služb zavoljo večje učinkovitosti, obenem pa si Evropska unija pridržuje tudi pravico za blokiranje spletnih strani, na katerih naj bi tihotapci nudili usluge.

O napačnih predpostavkah, neustreznih odzivih ter nadaljnji kriminalizaciji in militarizaciji odnosa EU do beguncev z Mojco Pajnik iz Fakultete za družbene vede, politologom in sopodpisnikom poziva odgovornim za zaustavitev morije na zunanji mejah EU Andrejem Kurnikom in Katarino Vučko iz Mirovnega inštituta.