MEDIJI NA MUHI
Poslanci Slovenske demokratske stranke so ta teden Okrožnemu državnemu tožilstvu in Kriminalistični policiji naznanili sum kaznivega dejanja zoper tri odgovorne na Radioteleviziji Slovenija, in sicer Marka Filija, Ljerko Bizilj in Boštjana Fabjana. Očitajo jim zlorabo uradnega položaja in nevestno delo v službi, saj na tretjem programu, ki je po zakonu namenjen prenosu sej iz parlamenta in njegovih delovnih teles, niso predvajali nedavne seje odbora za obrambo. Razloži poslanka SDS Anja Bah Žibert:
Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede izpostavlja, da zakon glede obveznosti za prenos vsega parlamentarnega dogajanja ni povsem jasen:
V Društvu novinarjev Slovenije se sicer s samo vsebino, ki jo izpostavlja SDS, strinjajo. Hkrati pa poudarjajo, da je problematičen kontekst konstantne diskreditacije dela javne RTV s strani političnih strank. Pojasni Petra Lesjak Tušek:
V posredni zvezi z obtožbami SDS glede tretjega programa nacionalne televizije je tudi pravkar omenjeno dogajanje na seji programskega sveta RTV. Svetniki, ki so na seji med drugim izglasovali za vršilca dolžnosti dosedanjega direktorja Marka Filija, so imeli na dnevnem redu še obravnavo neprofesionalnega oziroma neetičnega dela novinarjev. Glede na dejstvo, da s tako točko svet neposredno vrši pritisk nad individualnim delom novinarja, so zaposleni pred začetkom seje izvedli protest. Več o dogajanju na seji novinarka Helena Milinkovič:
Med prej obravnavano tožbo SDS in razpravljanjem na seji pa obstaja tesnejša povezava, prispevke novinarjev so kot problematične izpostavili predvsem člani največje opozicijske stranke.
Sam protest novinarjev je v medijih doživel simptomatično obravnavo. Ti so izpostavili predvsem transparent s prežvečenim grozilnim sloganom proti prvaku SDS Janezu Janši. Napis, ki ni bil delo nezadovoljnih novinarjev, ampak zunanjih aktivistov, je na ta način uspešno miniral namen manifestacije.
Programski svet RTV, ki je očitno prostor izvrševanja strankarskih navodil, na ta način izgublja svojo funkcijo. Svetniki ne izpolnjujejo svojega poslanstva, rezultat pa je upad kvalitete in komercializacija vsebin nacionalnega medija.
SDS pa ni edina, ki te dni jasno izkazuje svoj apetit po izvrševanju pritiska nad mediji, kot tudi RTV ni edina tarča. Nadaljuje Lesjak Tušek:
Slišani so bili nekateri izmed naslovov in podnaslovov osrednjih dnevnih novic, kot so jih včeraj izbrali časniki Delo, Dnevnik in Večer. Seveda ni šlo za resnične novice, temveč za promocijska besedila, ki so, imitirajoč novinarska besedila, zasedala celotne naslovnice omenjenih treh časopisov. Njihovo promocijsko naravo je razkrival le napis majhnega fonta, skrivajoč se nekje v kotu naslovnice. Odločitev Dela, Dnevnika in Večera, da svojim bralcem namesto novic na naslovnici podajo reklamo, v Društvu novinarjev Slovenije ostro obsojajo:
Včerajšnje naslovnice je na Inšpektorat za kulturo in medije prijavil Zavod Državljan D. Njegov član Domen Savič predstavi razloge za sum kršitve medijske zakonodaje:
Marko Milosavljević izpostavlja, da je praksa prikritega oglaševanja in prodaje naslovnic v slovenskem medijskem prostoru prisotna že dlje časa. Kljub temu pa je mnenja, da včerajšnji primer premika meje in je po njegovem mnenju tudi izven meja Zakona o medijih:
S tem, da je to precedenčni primer, se strinja tudi filozof Boris Vezjak, a hkrati ni prepričan, da gre res za nezakonito delovanje:
Vezjak v primeru Dela vidi tudi zgodbo širšega slovenskega novinarstva, ki si ga je najprej prisvajala politika, danes pa si ga kapital:
Ta oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF2), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.
Dodaj komentar
Komentiraj