Iraški parlament je v torek v etnično mešani provinci Kirkuk odstavil kurdskega guvernerja Najmiddina Karima. Slaba dva tedna pred referendumom o neodvisnosti iraškega Kurdistana, razpisanega za 25. september, je odstavitev guvernerja odraz stopnjevanja političnih aktivnosti in del širšega nasprotovanja glasovanju o samostojnosti iraških Kurdov. Karim je kljub temu naznanil, da bo ostal na poziciji. Kirkuk sicer formalnopravno ni del iraškega Kurdistana, vendar imajo de facto v njej oblast kurdski pešmerge. Regijo opiše Miha Turk, sodelavec Radia Študent, ki je pred časom obiskal iraški Kurdistan.

izjava

Regionalni svet v Kirkuku, ki formalno sodi pod oblast v Bagdadu, je sodelovanje na referendumu potrdil prejšnji mesec, s tem pa je po mnenju Karimovih zagovornikov povezana tudi njegova odstavitev. Iraške centralne oblasti so namreč odločitev za vključitev na glasovanju označile za nezakonito in neustavno, do odstavitve guvernerja pa naj bi prišlo po posredovanju iraškega premiera Haiderja al-Abadija. Kot pojasnjuje Primož Šterbenc z Univerze na Primorskem, se je položaj v Kirkuku začel zapletati že takoj po padcu Sadama Huseina, ki je v provinco naseljeval arabsko šiitsko prebivalstvo, s tem pa je prišlo do napetosti s tamkajšnjimi Kurdi.

izjava



Nasprotovanja med šiiti in Kurdi so po Huseinovem padcu v Iraku za nekaj časa poniknila v senci sunitske prevlade, v zadnjem času pa ponovno prihajajo na površje.

izjava

Glavni stranki iraškega Kurdistana, Patriotska unija Kurdistana (PUK) in Demokratska stranka Kurdistana, sta rivalski stranki, vendar sodelujeta v koaliciji. Razloži Turk:

izjava

Predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani se je v preteklih letih polastil oblasti, hitenje z referendumom pa je po mnenju Šterbenca povezano tudi z iskanjem in povečanjem legitimnosti vladanja.

izjava



Kljub temu da bi referendum povečal legitimnost Barzanija, ga podpira tudi PUK. Čeprav malokdo verjame, da bi do neodvisnosti dejansko lahko prišlo, bi namreč takšen izid referenduma ponudil boljše pogajalsko izhodišče za možnost vzpostavitve federacije, razloži Turk:

izjava

Ob širokem nasprotovanju kurdski neodvisnosti pa mnogi referendum vidijo tudi kot taktično potezo, s katero skuša Barzani za iraški Kurdistan iztržiti čim več ugodnosti in koncesij.

izjava

Zakaj bi iraški Kurdistan le stežka postal samostojna država, tudi če zanemarimo nasprotovanje Bagdada, razloži Turk:

izjava

Samostojni iraški Kurdistan pa ima za zdaj malo podpore tudi v bližnje- in srednjevzhodni regiji. Med njegovimi nasprotniki je tudi Iran, ki, kot pojasnjuje Šterbenc, neodvisnosti iraških Kurdov nasprotuje iz 3 razlogov:

izjava

Nejevoljno na kurdski referendum gleda tudi Turčija. Njeno nasprotovanje Barzanijevi pobudi ima posledice na dogajanje v Siriji.

izjava

Med nasprotnicami referenduma so tudi Združene države Amerike, ki diplomatske napore vlagajo v preložitev glasovanja. Nasprotovanje ZDA pa se po mnenju Šterbenca pod vplivom močnega izraelskega lobija v ZDA utegne spremeniti.

izjava

Turk vidi razloge za izraelsko podporo Kurdistanu še drugje. V Izraelu živi nezanemarljivo število kurdskih Judov, ki ohranjajo svojo kurdsko identiteto. K podpori Kurdistanu pa pripomore tudi njegova trgovina z nafto.

izjava​

Z mislijo o specifični kulturi in identiteti Kurdov današnji Kultivator zaključi Turk:

izjava