Boj na požiralniku slovenske parlamentarne demokracije
Tako kot je poraz Alenke Bratušek na kongresu Pozitivne Slovenije za sabo potegnil vrsto odmevnih izstopov, ki so po pirovi zmagi pokopali politične mokre sanje ustanovitelja in ponovno predsednika Zorana Jankovića, da bo Pozitivna Slovenija ostala največja parlamentarna stranka s predsednico vlade in županom glavnega mesta na čelu, je za prve odstope že poskrbel tudi sodno pravnomočni poraz Janeza Janše in kompanjonov v zadevi Patria. Tako je danes, ker da nobena od treh vej domače demokratične oblasti trenutno ne dela dobro in ker da je to, kar se dogaja v sodni in zakonodajni veji oblasti pa tudi vladi nevzdržno, z mesta podpredsednice Državnega zbora nepreklicno odstopila Romana Tomc iz kljub pravnomočni obsodbi še naprej trdno Janševe Slovenske demokratske stranke, saj da so v takšnih razmerah nekatere funkcije, med njimi tudi sicer po defaultu parlamentarni opoziciji namenjeno mesto podpredsednice Državnega zbora, izgubile svoj pomen.
Poteza in ocena Romane Tomc sicer sta izraz dnevno političnih potreb za že potekajoče novo poglavje boja za politično rehabilitacijo predsednika SDS Janeza Janše, ki kljub pravnomočni obsodbi iz tega poslednjega položaja, pa čeprav bi utegnil končati za zapahi zapora v Dobu, ne misli odstopiti. Po enakih navodilih in motivih ter iz popolnoma istih razlogov so se prepričani v Janševo nedolžnost in nujnost razveljavitve zanj in za Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča pravnomočno obremenilne sodbe po sami stranki SDS in njenemu podmladku danes oglasili še iz Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, v katerem so prav tako kot Janez Janša sam prepričani, da je sodba v zadevi Patria še eden v nizu poskusov diskreditacije in onemogočanja najvidnejših slovenskih osamosvojiteljev ter njihovega izrinjanja iz slovenskega političnega prostora.
Pravnomočna obsodba enega od glavnih pretendentov za zmago na bližajočih se ponovno predčasnih volitvah, ki kot kaže le bodo skupaj z lokalnimi tam enkrat jeseni, bi sicer v vsaki kolikor tolikor normalno demokratični državi res pomenila tudi njegovo popolno diskreditacijo in politično likvidacijo oziroma samodejno odstranitev iz javnega in političnega življenja. Toda zdaj je že jasno, da v primeru Janeza Janše temu pač ne bo tako in da temu ne bo tako tudi v primeru morebitne pravnomočne obsodbe ljubljanskega župana in ponovno predsednika za več kot pol skrčene in pomanjšane Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Tako ima Romana Tomc v oceni, da so nekatere funkcije v sedanjih razmerah v državi, ko imamo vlado brez koalicijske večine, katere predsednica brez matične stranke je absolutno pripravljena odstopiti, toda le če bo obstajala možnost za izvedbo predčasnih volitev še pred poletjem, izgubile svoj pomen, le delno prav.
Pirovi zmagi Zorana Jankoviča navkljub je tako gotovo nekoliko na pomenu izgubila funkcija predsednika Pozitivne Slovenije, saj ta zaradi poslanskih in ministrskih izstopov preprosto več ni največja parlamentarna stranka. Toda manevriranje Alenke Bratušek, ki kljub izgubi koalicijske večine zaenkrat še le ne bo odstopila, saj izvedba predčasnih volitev še pred poletjem kljub nasprotnim javnim trditvam preprosto ni v interesu preostalih in do sedaj koalicijskih strank, na drugi strani dokazuje, da brezvladju navkljub ob ves svoj pomen še vedno ni mesto predsednice vlade. Da je sicer temu res tako, pa nenazadnje potrjuje tudi napoved SDS, da bodo, če Alenka Bratušek ne odstopi do ponedeljka, zoper njo vložili ustavno obtožbo, katere glavni očitek pred ustavnim sodiščem bo zamuda z izvedbenim zakonom o v ustavo sicer že vpisanemu fiskalnemu pravilu.
Toda ne glede na morebitno ustavno obtožbo Alenki Bratušek iz mesta predsednice vlade prav tako kot denimo Janezu Janši iz mesta predsednika stranke SDS še res ni potrebno odstopiti, pa čeprav bo v Državnem zboru brez predhodnega usklajevanja z opozicijo in po novem izven vladno Pozitivno Slovenijo težko potrjena katerakoli že odločitev, ki bi jo utegnila predlagati njena vlada. Toda tudi če bi Alenka Bratušek ustregla SDS in do ponedeljka odstopila, to samo po sebi še ne bi pomenilo, da bi prostore vladne palače na Gregorčičevi tako nemudoma zapustila, kot je to prejšnji petek storila po porazu na volilnem kongresu Pozitivne Slovenije, saj bi in bo tekoče posle primorana opravljati še kar nekaj časa po prihajajočih predčasnih volitvah in vse do naslednje koalicije ter vlade.
Ne glede na to, da uradno med vsemi političnimi strankami Državnega zbora ni zadržkov, da bi nove predčasne volitve v državi izvedli po hitrem postopku in še pred poletjem, tudi manevriranje Alenke Bratušek, kako bi na čelu vlade pa čeprav brez koalicijske večine ostala čim dlje s polnimi pooblastili, potrjuje, da bomo naslednjič ponovno predčasno v Državni zbor volili šele tam enkrat jeseni, saj tako kot Janša in Janković tudi zanj odpadniki in izdajalci z lady Bratušek na čelu še niso rekli zadnje besede. Toda tako to gre. Boj na požiralniku slovenske demokracije se kljub pravnomočni obsodbi Janeza Janše in samouničenju Pozitivne Slovenije nadaljuje. Kljub temu da sta vlada in koalicija lady Bratušek v Državnem zboru ostala brez državnozborske večine, bodo datum novih predčasnih volitev določili prvaki še naprej koalicijskih Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratičnih upokojencev Slovenije. In kljub temu da je sodstvo v Sloveniji po mnenju SDS v kurcu, se za razveljavitev obsodbe Janez Janša in kompanjona zanašajo kar na izredna pravna sredstva ter domača Vrhovno in Ustavno sodišče.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z bojem na požiralniku slovenske parlamentarne demokracije in dejstvom, da nekatere demokratične funkcije so in da nekatere še niso izgubile svojega pomena v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Dodaj komentar
Komentiraj