Vlada Mira Cerarja in koalicijskih somišljenikov, ki trenutno je brez dveh vanjo imenovanih ministrov oziroma od danes tudi uradno slovenske komisarke v Evropski komisiji pristojne za promet in ne več tudi za vesolje Violete Bulc ter zaradi kartelnega dogovarjanja v prejšnjem življenju že nekdanjega ministra za gospodarstvo Jožefa Petroviča, bo predvidoma še danes določila in javnosti predstavila izhodišča za pogajanja z javnim sektorjem. Gre za širši del varčevalnih ukrepov in zategovanja pasov, ki da so v državi potrebna, če želimo ohraniti državno javno-finančno suverenost, kolikor lahko o le tej sploh govorimo v tako izvozno usmerjeni in od gospodarskega dogajanja na drugih trgih oziroma v Nemčiji odvisni državi. Toda Evropska komisija in države partnerice evro območja glede na zaveze iz preteklosti še naprej upravičeno pričakujejo konkreten javno-finančni rezultat oziroma da se primanjkljaj državne blagajne v letu 2015 zniža pod dovoljene 3 odstotke bruto domačega proizvoda. In glede na to, da so direktive gospodarjev iz Bruslja ostale iste, so ne glede na domnevno novo politiko Mira Cerarja in somišljenikov tako kot koalicijske partnerice isti tudi prihodnji politični ukrepi dodatnega zategovanja pasov javnih uslužbencev, upokojencev in prejemnikov socialnih transferjev oziroma revežev.

Dejstvo sicer je, da so bile proračunske predpostavke, na katerih je temeljilo reševanje slovenske države pred Evropsko trojko na evropskem političnem prizorišču dokazano bleferke in nekdanje premierke Alenke Bratušek ter njenega korporativnega finančnega ministra Uroša Čuferja tako zelo privlečene za lase, da je denarja za tekočo državno porabo v letu 2014 zmanjkalo že avgusta in da je bilo že prejšnjo sredo potrebno evropskim gospodarjem iz Bruslja odposlati osnutek proračunskega načrta za leto 2015, za kar je s strategijo za znižanje javno-finančnega primanjkljaja v skladu s predvideno dinamiko, a še brez natančno konkretiziranih ukrepov poskrbel Cerarjev finančni minister Dušan Mramor. Toda gre le za že videna izhodišča oziroma že videno zategovanje pasov.

Država Slovenija oziroma v njenem imenu Vlada in koalicija Mira Cerarja bo v prihodnjem letu v skladu z osnutkom, ki to je dokler z njim ne bodo zadovoljni gospodarji iz Bruslja, proračunskega načrta za leto 2015 največje fiskalne napore vložila v - kako neinventivno - restriktivno politiko plač v javnem sektorju. Letos bo primanjkljaj v predvidenih, a nedovoljenih okvirjih javne porabe v višini 4,4 odstotka BDP ostal z rebalansom proračuna, ki se bo osredotočil na racionalizacijo na področju investicij in materialnih stroškov ob upoštevanju trenutne realizacije. Tudi tej Vladi gre pač na roko, da je trenutna realizacija v državi slaba. Toda v prihodnjem letu 2015 se bo domači primanjkljaj pod v Evro Uniji zveličane 3 odstotke BDP po napovedih tudi po lastnih besedah pragmatičnega ekonomista in finančnega ministra Dušana Mramorja spustil le z restriktivno politiko mase plač javnih uslužbencev, racionalizacijo javnega sektorja in finančnih sredstev države ter z bolj oziroma bolje ciljanimi izdatki za investicije.

Tako so in se še bodo na udaru novega vala javno-finančnega zategovanja pasov na Slovenskem znašli ponovno predvsem javni uslužbenci, upokojenci in prejemniki socialnih transferjev oziroma reveži, kar pa v danostih domače politike, države in družbe res ni kaj posebej politično novega. Predsednik vlade Miro Cerar sicer redno ponavlja, da bomo zmerno morali varčevati vsi, da pa Vlada pri pripravljanju proračunskih ukrepov za prihodnje leto le ne bo naravnana zgolj varčevalno, pa čeprav to iz osnutka proračunskega načrta za leto 2015, ki ga je gospodarjem v Bruselj odposlal njegov finančni minister Dušan Mramor, ni razvidno. Edine konkretne številke, o katerih namreč je govora v tem dokumentu, so sicer odstotki načrtovanega primanjkljaja in 754 milijonov evrov, za kolikor bo potrebno prihodnje leto oklestiti državne odhodke, da bi ohranili primanjkljaj v predvidenih okvirjih pod tremi odstotki BDP. Prav tako je iz tega pisanja Evropski komisiji in državam partnericam Evro Unije črno na belem razvidno, da nameravata ta koalicija in vlada na področju restriktivne politike plač v javnem sektorju privarčevati 0,94 odstotka BDP, na področju socialnih transferjev 0,59 odstotka BDP in na področju javno-finančnih investicij dodatnega 0,53 odstotka BDP.

Pričakovano so se prvi na nož odzvali za to sicer poklicani sindikati javnega sektorja, ki so jih žejne čez vodo vozile že vse Vlade zadnjih nekaj mandatov, zadnje dvakrat pa iz politike začasno samo-odstranjeni Gregor Virant, kot za to področje zadolženi minister v Vladah Janeza Janše in Alenke Bratušek. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije oziroma krajše SVIZ bo tako v pogajanjih tudi in za ceno stavke in konflikta zavrnil vsak poskus, da bi za leto 2015 znižanje mase za plače javnih uslužbencev preseglo že dogovorjene in sklenjene varčevalne ukrepe. Pričakujejo pa tudi sprostitev napredovanj v plačne razrede in nazive ter uresničitev sklenjenih dogovorov pri odpravi anomalij pri plačah strokovno-tehničnega osebja. Da so dodatna varčevanja na račun socialnega položaja slovenskih upokojencev nedopustna in nepredvidena s koalicijsko pogodbo, pa so še pred javno razgrnjenimi pogajalskimi izhodišči opozorili iz druge največje koalicijske partnerice oziroma DeSUS.

Brez pravega zastopnika in s tem odločnega nasprotovanja novemu paketu varčevalnih ukrepov in dodatnega redčenja socialnih pravic, kot si ga je v imenu Vlade Mira Cerarja za potrebe gospodarjev iz Bruslja zamislil njen finančni minister Dušan Mramor, so tako v državi očitno predvsem prejemniki socialnih transferjev oziroma reveži. Toda tako to gre. Revežev na Slovenskem je vsak dan več, tudi politični eksperiment Mira Cerarja in somišljenikov pa zaenkrat pač ne kaže prav nobene vsebinsko kakovostne razlike od predhodnih političnih eksperimentov, ki so po volji domačih volivk in volivcev v rokah in upravljanju imeli to državo v teh njenih dobrih dveh desetletjih obstoja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s Slovenijo kot državo zgolj še javnih delavcev, upokojencev in vse več revežev v zobeh poskrbel Tomaž Z.