Vladi, nemara pa tudi koaliciji Mira Cerarja, se že v prihodnjih nekaj tednih obeta ponovna kadrovska rekonstrukcija. Ne glede na to, kaj bo danes popoldne na prvoaprilsko sredo sklenilo Predsedstvo socialnih demokratov, se bo po volji predsednika vlade od položaja ministra za obrambo zaradi Obveščevalno-varnostni službi naročene nezakonite analize učinkov privatizacije Telekoma na varnost in obrambne sposobnosti države moral posloviti Janko Veber. Če pa vsaj približno drži, kar je v domačo javnost danes lansiral po politični liniji ta čas pač opozicijski tednik Demokracija, se bo zaradi plagiatorstva magisterija na zasebni Fakulteti za državne in evropske študije iz Vlade v kratkem poslovila še vanjo komaj dobro imenovana nova ministrica za izobraževanje iz kvote SMC Klavdija Markež, s čimer bo kadrovska nedoraslost in neučinkovitost Mira Cerarja in politično -koalicijskih somišljenikov še nekoliko bolj očitna.

Vedno glasni Karel Erjavec, ki si na račun morebitnega izstopa SD iz koalicije in Vlade za DESUS obeta še nekaj dodatnih politično neproblematičnih ministrskih resorjev, je sicer novico o tem, da naj bi novopečena ministrica za izobraževanje ob pisanju svojega magisterija leta 2005 prepisovala iz med viri in literaturo izpuščenega diplomskega dela nekdanjega študenta ekonomske fakultete v Ljubljani, pokomentiral z besedami, da imajo težave s kadri ponavadi predvsem nove stranke, v katerih so politično nepreverjeni ljudje. V isti politični rog je nato v imenu v domačem političnem prostoru prav tako stare politične stranke SDS pihnil še novopečeni poslanec Žan Mahnič, ki upa, da bo tudi ta zgodba okoli zaenkrat še vedno zgolj domnevnem plagiatorstvu ministrice za izobraževanje Klavdije Markež prispevala k temu, da bodo domače volivke in volivci videli, kaj pravzaprav pomenijo stranke, ki so ustanovljene zgolj in edino za potrebe volitev.

Tako iz besed Karla Erjavca in Žana Mahniča kot tudi iz besed vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaža Hana, ki je ob premierjevi napovedi razrešitve obrambnega ministra Vebra javno potarnal, da se od stranke SD vedno pričakuje državotvornost, nato pa so na volitvah nagrajeni novi in politično nepreverjeni obrazi, je sicer očitna politična frustracija ob končnih rezultatih zadnjih dveh predčasnih državnozborskih volitev, ko sta slavili tik pred volitvami ustanovljeni samo za Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija in nato še prav tako tik pred volitvami ustanovljena Stranka Modernega Cerarja mlajšega, kar gotovo da v veliki meri upravičeno frustrira preostale stare parlamentarne stranke na Slovenskem.

Toda v primeru Janka Vebra iz Socialne demokracije pač ne gre za nikakršnega političnega greenhorna, saj se je Janko Veber na položaj ministra za obrambo preselil po kar 18-ih letih neprekinjenega poslanskega staža v Državnem zboru, kamor se bo lahko vrnil tudi po razrešitvi. Veber ima sicer zgolj na lokalni ravni izkušnje tudi v izvršni veji oblasti, saj je bil, dokler je to šlo, ob poslanski funkciji od leta 1994 kar štirikrat zapored izvoljen tudi za župana v domačem Kočevju, nenazadnje pa je od leta 1997 tudi predsednik ženskega Rokometnega kluba Kočevje, od leta 2011 pa je tudi predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.

Kljub obilici konkretnih političnih izkušenj, med katerimi bo v daljšem zgodovinskem spominu le ostalo tudi tako zelo ne-social-demokratsko pozivanje na Zborovanja krajanov v Kočevju zaradi v njihove kraje napovedane preselitve romske družine Strojan, bo ministrovanje Janka Vebra na obrambnem ministrstvu vendarle ostalo v spominu kot eklatanten primer političnega diletantizma in amaterizma. Nobenega dvoma namreč ni, da so do sedaj tudi za svoje osebne-politične namene Obveščevalno-varnostno službo izkoriščali vsi po-osamosvojitveni obrambni ministri od Janeza Janše v vladi Janeza Drnovška naprej. Toda le Janku Vebru se je do sedaj posrečilo, da je njegovo naročilo analize učinkov privatizacije Telekoma na varnost in obrambne sposobnosti države kar tako mimogrede in ob rutinskem pregledu dokumentacije odkrila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, v kateri je svoje mesto po pravnem preigravanju dobil tudi poslanec Janez Janša, in jo kot tudi v še bolj zahojeno demokratičnih državah vodijo poslanci iz opozicije – njen je predsednik Branko Grims iz SDS, podpredsednik pa Matej Tonin iz Nove Slovenije.

Čistega opozicijskega veselja ob razkritju tovrstnega uradovanja in ministrovanja Janka Vebra trenutni poslanski opoziciji seveda ne gre za odrekati, pa čeprav so izjave o ministrovih prstih v marmeladi le nekoliko privlečene za lase, saj se Janko Veber osebno s konkretnim naročilom analize OVS o učinkih privatizacije Telekoma na prvi pogled ni okoristil. Res sicer je, da gre za trdovratnega nasprotnika privatizaciji državnih podjetij, ki je kot edini koalicijski poslanec vlade in koalicije Alenke Bratušek glasoval proti prodaji deležev države in državnih družb v 15 podjetjih, med katerimi se je znašel tudi prav Telekom Slovenije. Šele končna odločitev Predsedstva in celotne stranke SD pa bo pokazala, ali le gre za svojevrsten politični obrat in se bo po novem opozicijska SD poskusila politično preleviti v največjo nasprotnico privatizacije pri nas, kar pa bo težko, saj se zaenkrat na tem položaju za proti-privatizacijskimi okopi dobro drži prav SD najbolj politično konkurenčna Združena levica.

Ne glede na to, ali bo za prihodnjimi političnimi odločitvami Socialne demokracije, ki jo vendarle lahko tudi pahnejo onkraj parlamentarnega praga, pa je iz vseh dosedanjih in morebitnih bodočih primerov ministrskih menjav v vladi Mira Cerarja več kot očitno, da imajo ta čas na Slovenskem kadrovske težave tako stare kot nove politične stranke. Primer novopečene ministrice za izobraževanje Klavdije Markež, ki bi naj, to vsaj trdi proti plagiatorski računalniški program Fakultete za državne in evropske študije, kar 37 odstotkov svojega magistrskega dela dobesedno in brez citiranja prepisala, sicer med drugimi v zadnjih letih odmevnimi primeri prepisovalcev diplomskih, magistrskih in drugih nalog predvsem opozarja, kakšni ljudje na Slovenskem sploh še imajo politične ambicije. Primer Janka Vebra pa, da ni vedno rdeče in levo vse, kar se tudi sveti rdeče in levo. Toda tako to gre. Zaradi gotovega političnega izsiljevanja Demokratičnih upokojencev in zgolj 46 poslanskih glasov bo imela prihodnja morebiti zgolj dvoglava koalicija Mira Cerarja že vnaprej zagotovljeni predčasni bridki konec in najverjetneje bodo ponovno potrebne predčasne parlamentarne volitve. Toda tudi to samo po sebi še zdaleč ne spremeni dejstva, da je ta čas v državi pri koritu izvršne oblasti svojim konkretnim nalogam pač le nekoliko nedorasla ministrska ekipa.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z odstavitvijo ministra za obrambo Janka Vebra in zaenkrat še domnevnim prepisovanjem novopečene ministrice za izobraževanje Klavdijo Markež iz vlade Mira Cerarja mlajšega v zobeh poskrbel Tomaž Z.