Čeprav iz kabineta predsednika republike in v slovenski politiki zadnjih 20 in nekaj poosamosvojitvenih let prekaljenega ter s tem dandanes že starega demokrata Boruta Pahorja niso pojasnili, čemu natančno je namenjeno še današnje srečanje s predsednikom Državnega zbora Jankom Vebrom, je jasno, da je beseda tekla predvsem o tem, kako in kdaj v državi izpeljati nove predčasne parlamentarne volitve. Po dveh dneh razgovorov z vsemi poslanskimi skupinami novega predčasno zaključenega vladnega mandata je sicer obveljalo, da v Državnem zboru zaenkrat ni 10 poslanskih junakov in junakinj, ki bi razrešili ustavne dileme in s pa če prav že v osnovi na neuspeh obsojenim predlogom za novega mandatarja poskrbeli, da se v ustavi določeni roki za razpis volitev toliko zavlečejo, da bi bile volitve lahko šele tam enkrat jeseni. Edina, ki sicer javno nasprotujeta razpisu volitev najprej 13. julija, sta stari novi predsednik Pozitivne Slovenije in vsaj do jeseni še ljubljanski župan Zoran Janković ter novo nastala zunaj parlamentarna stranka Solidarnost, iz katere so sicer edini tudi konkretno napovedali, da bodo v primeru razpisa volitev julija sprožili ustavno presojo na Ustavnem sodišču.

Mnenja ustavnih strokovnjakov, ali bi utegnila zahteva za ustavno presojo zadostovati, da bi bili z ustavo določeni roki spoštovani in da bi se na nove predčasne volitve v državi odšlo šele tam enkrat jeseni in po tokratnih za vrh slovenske politike ne glede na to ali bodo volitve julija ali tam enkrat jeseni vsekakor delovnih parlamentarnih počitnicah, so sicer tudi v tej zadevi deljena. Čeprav je sicer mreža pošt na Jadranski obali, kamor bi naj tudi to poletje migriral velik del slovenskega volilnega telesa, dobro razvita, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic opozarja, da sedanja zakonodaja glasovanja po pošti dopustnikom ne omogoča, saj lahko svoj glas preko pošte oddajo le ljudje v bolnicah in v domovih za ostarele ter stalno in začasno prebivajoči v tujini. Po besedah novo demokratskega sopredsednika stranke Solidarnost Uroša Lubeja pa realne alternative, kako vendarle zagotoviti možnost glasovanje čim večjemu številu volivcev, ne predstavlja niti možnost predčasnega glasovanja, ki je možno le nekaj dni pred dejansko razpisanimi volitvami.

Medtem ko je stari novi predsednik Pozitivne Slovenije, ki ga zgolj v državnozborskem smislu lahko štejemo med nove demokrate, prepričan, da je možnost predčasnih volitev 13. julija letos skregana z vso pametjo, saj kar tako na oko ocenjuje, da takrat kar polovica volivcev v državi ne bo prisotnih, se prav tako novi demokrati iz Solidarnosti sklicujejo na veliko lažje preverljive podatke domačega statističnega urada, po katerih je vsakega julija iz države odsotna več kot tretjina slovenskih državljanov. Kljub temu pa se preostale parlamentarne stranke, ki jih brez izjeme tvorijo v slovenskem političnem močvirju prekaljeni demokrati starega kova, kar so ne glede na tik pred zadnjimi predčasnimi volitvami nastalo Državljansko listo tudi vsi njeni glavni člani, delajo, kot da jih vnaprej zagotovljena nizka volilna udeležba na volitvah v juliju pravzaprav ne zadeva, kar pa le ni in ne more biti povsem res.

Brez kakih posebnih špekulacij je sicer moč ugotoviti, komu od vseh teh starih demokratov tako na domači politični desnici kot na levici bi vnaprej zagotovljena nizka udeležba na predčasnih volitvah julija sploh ustrezala. Dopustovanje namreč tudi v domovini ostaja in postaja vse bolj privilegij za zgolj dobro situirane državljanke in državljane, medtem ko se je vse bolj revna in vsak dan večja večina na Slovenskem tudi v poletnih mesecih primorana primarno ukvarjati s preživetjem, plačilom položnic, obrokov kreditov in kaj ter kako vsak dan čim bolj ceneno hranljivega postaviti na mizo. Glede na tradicionalno manj izobraženo in manj premožno volilno bazo slovenskega podeželja bo v primeru razpisa predčasnih volitev v mesecu juliju to gotovo bistvena prednost vsaj za Slovensko demokratsko stranko in Slovensko ljudsko stranko, katerih najbolj zvesti volivci že zaradi obilo poletnega dela v kmetijstvu praviloma redkeje in manj časa dopustujejo.

Zato v prvi vrsti ne preseneča, da volitvam v juliju predvsem zaradi aktualnih političnih razmer in rušenja lastne vlade z Alenko Bratušek na čelu kot sam proti vsem nasprotuje ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki le je vzor in politični boter bolj premožnega dela domače volilne populacije. In kljub temu da uradno tega ne povedo, je samo po sebi jasno tudi to, da volitve v tudi upokojencem cenovno dostopnejšemu predsezonskemu počitniškem obdobju in vnaprej zagotovljena nizka volilna udeležba niso v interesu tudi preostalim starim demokratom oziroma strankam samooklicane parlamentarne levice in sredine. Ne glede na hrabre predvolilne napovedi pa blietzkrieg volitve še pred letošnjimi parlamentarnimi počitnicami ne morejo biti v interesu tudi nobenega od drugih novih demokratov, ki so nove stranke že vzpostavili oziroma jih šele bodo, kot to nameravajo Alenka Bratušek, Igor Šoltes, Miro Cerar in še nekateri posamezniki.

Da je z vzpostavitvijo politične stranke, njenega programa in statuta, predvsem pa njenih lokalnih odborov veliko dela, je sicer med prvimi ugotovila predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je za najbolj primerno ime svoje stranke novih demokratov med svojimi privrženci poizvedovala kar s spletno anketo na svoji spletni strani. Ker ta anketa le ni bila najbolj izvirna, stranki Alenke Bratušek v ustanavljanju pa nenazadnje ob konkretnih kadrih primanjkuje še njen program oziroma vsaj konkretna politično vsebinska izhodišča, je ta spletna anketa z nove spletne strani Alenke Bratušek že umaknjena. Kljub temu pa se ve, da so v ožjem krogu ne prav posrečeno zaenkrat pristala naslednja poimenovanja: Korak naprej, Dobra stran oziroma stranka, Zavezništvo za prihodnost, Socialno-liberalna opcija in celo Novi demokrati, kar je mimogrede ime stranke v danski televizijski nadaljevanki, ki jo očitno tudi predsednica vlade Alenka Bratušek rada in redno spremlja na programu nacionalne televizije.

Kljub vsem pomislekom in zapletom, časovni stiski ter nenazadnje statistično vnaprej predvidljivi manjši volilni udeležbi pa uradno predčasnim volitvam v juliju nasprotujeta zgolj predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič in zunajparlamentarna novo demokratska stranka Solidarnost, brez izjeme pa se stari in novi demokrati strinjajo, da predčasnih volitev ne sme in ne more biti v mesecu avgustu, torej sredi letošnjih parlamentarnih počitnic. Toda tako to gre. Pri vprašanju datuma tokratnih predčasnih volitev so za domačo politično elito njihove neprekinjene parlamentarne počitnice pač bolj pomembne, kot koliko do sodelovanja na volitvah upravičenih državljanov bo na dan predčasnih volitev v juliju sploh v državi in kako oziroma če sploh legitimne bodo s tem tudi vnovične predčasne volitve.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z neprekinjenimi parlamentarnimi počitnicami za stare in nove demokrate slovenskega političnega prostora v zobeh poskrbel Tomaž Z.