Polit-komisar ali polit-komisarka?

Še predenj se bo ta petek na ustanovni seji nove zasedbe Državnega zbora domača strankarska politika spoprijela z vprašanjem, kaj s pravnomočno na zaporno kazen zaradi zadeve Patria obsojenim, a kljub temu v parlament izvoljenim predsednikom tudi v prihodnjem mandatu največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo, se bo morala spopasti še z dilemo, koga kot kandidata oziroma kandidatko za slovenskega komisarja oziroma komisarko v končno potrditev do konca julija oziroma jutrišnjega dne predlagati v Evropskem parlamentu že potrjenemu novemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Države članice sicer predsedniku komisije lahko predlagajo več kandidatov in kandidatk ter končno izbiro prepustijo predsedniku komisije, toda kljub povolilnim izidom in posledičnemu dejstvu, da novo koalicijo in Vlado že pospešeno sestavljajo Miro Cerar in somišljeniki, je v domačem primeru protokol imenovanja domačega komisarja izdelan tako, da bo na koncu tudi o tem kandidatu oziroma več njih končno odločitev sprejela prav zaenkrat še aktualna Vlada.

Med vsemi kandidati pa je – čeprav je predlog kandidata oziroma kandidatke oziroma več njih za slovenskega komisarja v Evropski komisiji Jean-Claudea Junckerja potrebno v Bruselj poslati najkasneje do konca jutrišnjega dne - zaenkrat še naprej več možnih imen. Med njimi ima glede na v poročanju Slovenske tiskovne agencije neimenovane diplomatske vire pri Junckerju predvsem zaradi nujno potrebnih ženskih kvot kar nekaj možnosti tudi predsednica Vlade v odstopu Alenka Bratušek, ki je že dala javno vedeti, da jo zelo preplačano komisarsko mesto zanima in da se je na to mesto pravzaprav pripravljena celo sama predlagati, kar pa je le nekoliko presenetljivo tudi javno vznejevoljilo najverjetnejšega prihodnjega mandatarja in nespornega zmagovalca zadnjih predčasnih volitev Mira Cerarja.

Kljub temu da v Stranki Mira Cerarja pri oblikovanju in posredovanju končnega predloga pravzaprav ne bodo imeli odločilne besede, so se Miro Cerar in somišljeniki postavili po robu zamisli, da bi naposled Bratuškova za evropsko komisarko predlagala kar samo sebe, in se povsem pragmatično zavzeli, da naj slovenski komisar še za en, torej že tretji mandat, bo kar sedanji evropski komisar Janez Potočnik. Kljub resnemu in vsebinsko lahko utemeljivemu predlogu Socialnih demokratov, nihče od preostalih strankarsko političnih rivalov ne govori več o pred časom ponujenih, a strankarsko zaznamovanih kandidatkah, ministrici v odhodu Anji Kopač Mrak in evropski poslanki Tanji Fajon, ter kandidatu Radu Genoriu, kot na evropskem diplomatskem parketu izkušenem stalnem predstavniku Slovenije pri Evropski uniji, kar naenkrat pa se je med kandidate za Evropskega komisarja Slovenije nekako pririnil še predsednik Demokratične stranke upokojencev in malo da ne gotove bodoče koalicijske partnerice SMC Karel Erjavec.

Da z vstopom tudi v prihodnjo koalicijo in vlado Mira Cerarja mislijo kar se da resno, so sicer iz DESUS potrdili, ko so sporočili, da sta se stranki že dogovorili, da bo v petek na ustanovni seji novega parlamentarnega sklica na mesto predsednika Državnega zbora imenovan prav predsednik DESUS in v zadnjih nekaj mandatih redni minister tako samooklicanih levih kot v praksi preverjeno desnih Janševih vlad. Kljub temu da je še pred dnevi zanikal, da bi ga kot predsednika druge najmočnejše koalicijske stranke mesto predsednika Državnega zbora zares zanimalo, je včeraj domačo politično realnost pojasnil z besedami, da v domači politiki pač ne odloča sam, a v isti sapi dodal, da to še ne pomeni, da bo na funkciji predsednika Državnega zbora tudi dejansko ostal, saj naj bi se dokončna politična odločitev sprejela ob in po podpisu koalicijske pogodbe.

Kot predvsem na domačem političnem parketu premeteni in z vsemi mogočimi političnimi žavbami namazani politik je Karel Erjavec dovolj izkušen, da ve, da si vnaprej ne kaže zapirati nobenih vrat, da se z izbiro mudi, da bo konec koncev o kandidatu oziroma kandidatki za domačega evropskega komisarja odločila Vlada, katere član je, in da očitno ne bo prav širokega političnega konsenza oziroma podpore imel kateri koli že predlagani kandidat oziroma kandidatka. Ker sicer tudi Karel Erjavec ve, da se drek najbolje meša, dokler je še vroč, v zgodbo okoli lastne kandidature za Evropskega komisarja redno dodaja, da so mu v zadnjih nekaj mesecih kar iz Bruslja že nekajkrat namignili, da je kandidat za to funkcijo, zlasti na področju prihodnje širitve Unije.

Imenovanje vsaj kandidata oziroma kandidatke oziroma več njih za slovenskega predstavnika oziroma predstavnico v Evropski komisiji pa vsekakor ni zgolj domač notranje politični problem. Bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sicer na mizi že ima predloge za komisarske kandidate iz 23 držav, ob Sloveniji pa čaka še na Italijo, Nizozemsko, Romunijo in Belgijo. Že vnaprej pa se ve, da mu bodo politične težave in skrbi povzročale predvsem ženske kvote, saj so v Evropskem parlamentu že napovedali, da pričakujejo, da bo tudi v novi komisarski ekipi vsaj enako število žensk, kot jih je pod sabo premogel njegov predhodnik Jose Manuel Barosso, saj da je v nasprotnem ne bodo potrdili. Glede na to, da pa so ženske kandidatke po sicer zaenkrat še neuradnih podatkih predlagale le tri članice, in sicer Češka, Bolgarija in Švedska, pa se že vnaprej ve, da je vsaj izenačitev z devetimi komisarkami Barossove komisije za Junckerja že vnaprej neuresničljiva, tudi če bi vse še preostale članice in med njimi Slovenija predlagale zgolj ženske kandidatke.

Zato je že vnaprej jasno, da bo bodoči predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker že zaradi neizpolnjevanja s strani Evropskega parlamenta določenih ženskih kvot preprosto primoran nekatere predloge zavrniti in pozvati k novim predlogom ženskih kandidatk. S tem pa na evropskem političnem trgu strmo naraščajo politične delnice in možnosti za uspešnost kandidature prav v poosamosvojitveni zgodovini prve predsednice Vlade v odstopu in za tekoče posle. Kot so za STA povedali neimenovani diplomatski viri v Bruslju je Junckerjeva zagata zaradi ženskih kvot tolikšna, da bi se Alenka Bratušek v primeru kandidature za komisarko v novi sestavi Evropske komisije lahko gladko nadejala celo podpredsedniškega položaja. Toda tako to gre. Ne glede na to, ali bo slovenska politika in predvsem odhajajoča Vlada za tekoče posle Alenke Bratušek predlagala kar samo Alenko Bratušek, ali Karla Erjavca, ki bi bil s tem učinkovito odstranjen tako iz domače zakonodajne kot izvršilne oblasti, ali v pomanjkanju boljših idej celo dosedanjega dvakrat evropskega komisarja Janeza Potočnika, za katerega so se povsem pragmatično zavzeli Miro Cerar in somišljeniki, je že vnaprej samo po sebi jasno to, da domače barve v Evropski komisiji tudi v prihodnjem mandatu pač ne bo zastopal z domačo strankarsko politiko neobremenjeni strokovnjak ali strokovnjakinja, pač pa da bo, tako kot je že bilo, tudi tokratna izbira povsem politkomisarska oziroma politična.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dilemo, ali naj slovenske barve v prihodnji sestavi Evropske komisije zastopa politkomisar ali politkomisarka v zobeh poskrbel Tomaž Z.