Slovenski pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči. Ob naravni katastrofi gromozanskih razsežnosti, kot je ledeni oklep, ki je v teh dneh prekril in ohromil državo, pa bi veljalo dodati, da se ob takšnih preizkušnjah na delu pokažejo in izkažejo tudi politiki. Toda čeprav bi zdrav razum narekoval, da bi se tudi poslanci Državnega zbora v teh dneh, ko po vseh koncih države še naprej primanjkuje pitne vode in električne energije, pospešeno in prednostno ukvarjali predvsem s predlogi, kako dolgoročno izboljšati vse te v zadnjih dneh razkrite slabosti civilne zaščite, pomoči in obrambe pred tovrstnimi in podobnimi vremenskimi ujmami, temu pač ni tako. Namesto žolčne razprave, ali je bilo lani res potrebno dodatno nižanje sredstev za osnovno opremo in delovanje po vsej državi tradicionalnih prostovoljnih gasilskih društev, katerih člani so prispevali levji delež pri vzpostavitvi vsaj za silo normalnih razmer in oskrbi pomoči  potrebnega prebivalstva, sta se na političnem dnevnem redu ob že potekajočih pripravah na evropske parlamentarne volitve znašla nova interpelacija in prav tako nova pobuda za začetek referendumskega postopka. 

Medtem ko je spremljanje neposrednega prenosa na tretjem programu nacionalne televizije še marsikje na Slovenskem nemogoče, se je v domači politiki že vnel boj za čim boljša izhodišča pred kampanjo za volitve poslancev Evropskega parlamenta, katerega je z ne prav zares mišljeno kandidaturo za generalnega sekretarja Sveta Evrope odprl že sedaj evropski poslanec Lojze Peterle. Kljub socialdemokratskim prepričanjem ustanovitelja in samo do naslednjega volilnega kongresa zamrznjenega predsednika Zorana Jankoviča se je za evropske liberalce večinsko opredelila Pozitivna Slovenija, ki se bo poskušala vzpostaviti tudi kot ključna nosilka morebitne skupne evropsko liberalne liste, kamor po lastnem prepričanju in članstvu v poslanski skupini evropskih liberalcev sodijo še Državljanska lista in zunajparlamentarni ZARES ter Liberalna demokracija Slovenije. Zaenkrat še sramežljivo, a vendarle o oblikovanju skupne ljudsko-katoliške liste za nastop na majskih volitvah za skupaj osem slovenskih poslancev Evropskega parlamenta razmišljata tudi opozicijski SLS in Nova Slovenija. Ob razvrednotenju obtožb na račun predsednika Janeza Janše pa se predvsem z aktivacijo in discipliniranjem lastnega volilnega telesa že nekaj časa ukvarjajo tudi v največji opozicijski Slovenski demokratski stranki.

V Janševi SDS so se ne glede na vremenske razmere in v led okovano državo predvolilnega boja lotili z že videnimi in v slovenski politični praksi večkrat preizkušenimi sredstvi. Kljub temu da je že vnaprej jasno, da je tudi četrta interpelacija zoper posameznega ministra vlade Alenke Bratušek že vnaprej obsojena za neuspeh, boste, če vam bodo do takrat le priklopili električno energijo, tudi na zaradi žleda najbolj prizadetih območjih lahko v neposrednem televizijskem prenosu spremljali še interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala. Prav priročen povod zanjo je sicer po naročilu spisana anonimna ovadba, ki, kako priročno, ob aktualnem ministru obremenjuje še prejšnjega ministra in sedanjega predsednika Socialnih demokratov Igorja Lukšiča, ki glede na vsebinsko praznost političnih alternativ na Slovenskem in javnomnenjske raziskave ta čas so največji tekmeci Slovenskih demokratov za politično zmago in primat. Da bo tudi tokratno predvolilno kampanjo spet zaznamovala predvsem polpretekla zgodovina, pa potrjujejo tudi že zbrani in oddani podpisi skupine državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arhivski noveli.

Ker je bila lani uveljavljena ustavna sprememba referendumske ureditve, s katero referendumov z zgolj 30 podpisi poslanci ne morejo več zahtevati, bodo SDS in sopredlagatelji, med katerimi izstopa samooklicani raziskovalec polpretekle zgodovine Roman Leljak, če je za začetek več kot 10.000 zbranih podpisov pristnih in če je pobuda vložena ustrezno, v 35 dneh morali zbrati skupaj več kot 40.000 podpisov. Državni zbor je sicer novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejel pred tednom dni, Državnemu svetu pa odložilnega veta tokrat ni uspelo izglasovati. Toda o čem bomo pravzaprav odločali na tem referendumu, če bo taka volja 40.000 privržencev SDS, nekako ostaja neznanka. Medtem ko predlagatelji referenduma v en glas trdijo, da se z novelo dostop do arhivov zapira in da se z njo pravzaprav arhive skriva, jim pristojni minister za kulturo Uroš Grilc odgovarja, da bodo prav s to novelo arhivi odprti še bolj kot do sedaj.

Glede na razpravo na Državnem svetu, je za politične sile, ki stojijo za zadnjo referendumsko pobudo, o kateri se naj bi po njihovem prepričanju morali neposredno izreči tudi domači volivci, tako še najbolj sporna sprememba, da bo dostop do arhiva omejen tudi v primerih, ko bodo arhivi vsebovali občutljive osebne podatke sodelavcev nekdanjih družbeno-političnih organizacij, kamor naj bi po prepričanju referendumskih predlagateljev sodile tudi nekdanje tajne službe, kot je bila tudi UDBA oziroma Služba državne varnosti po slovensko. Ta je v ospredju javne pozornosti sicer prav zaradi domnevnih groženj predsedniku SDS Janezu Janši, ki naj bi jih izrekel njen nekdanji uslužbenec in še naprej lokalni vplivnež interesnega kroga domačih evropsko liberalnih političnih sil Janez Zemljarič.      

Medtem ko se do zadnjih atomov moči na terenu po vsej Sloveniji dokazujejo predvsem delavci Elektro podjetij, pripadniki civilne zaščite, vojaki in v daleč največjem obsegu armada prostovoljnih gasilcev, se v varnih, toplih in z električno energijo preskrbljenih sobanah državnega zbora ta čas bijejo že večkrat videni in predvsem z zgodovino obremenjenimi ideološkimi boji vnaprej na neuspeh obsojenih interpelacij in od vsakdanjih potreb ljudi na Slovenskem odtujenih naknadnih zakonodajnih referendumov. Toda tako to gre. Po grobih prvih ocenah je od petka naprej na terenu skupno sodelovalo 21.745 gasilcev in 3537 gasilskih vozil. Še naprej najhuje je na Postojnskem, Notranjskem in v Savinjsko šaleški regiji, na pomoč v najbolj prizadete kraje na Postojnskem in Notranjskem pa prihajajo tudi gasilci iz Podravske in Pomurske regije. Kljub temu pa ta čas v domačem državnem zboru ni politične stranke, ki bi na dnevni red za razpravo uvrstila vprašanje, ali je bilo lansko dodatno nižanje sredstev za gasilce res smotrno in potrebno.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da tudi politika spoznaš v nesreči, v zobeh, poskrbel Tomaž Z.