Ustave, zakoni, mednarodne deklaracije in kar je še podobnega papirja vsi trdijo, da smo človeška bitja v svoji vrednosti enaka. Da si vsi zaslužimo enake pravice in varnost. Realnost je seveda precej drugačna in tako se bomo danes sprehodili po primerih, ki to prikazujejo, in pa, precej bolj pomembno, predlagali način, kako situacijo izkoristiti v lastno korist. To je tako ali tako edina stvar, ki se od nas pričakuje, in prej ko se naučimo, kako še povečati lastno vrednost napram drugim, bolje bo. Za nas seveda.

Čas obiranja oljk je za marsikatero palestinsko družino izjemnega pomena. Ker oljke predstavljajo pomemben del Palestine same, del identitete in kulture, so nasadi ena glavnih tarč izraelske kolonialne politike. Ta se kaže v masovnem uničevanju dreves in omejevanju vodnih virov, poleg tega pa tudi v napadih na prebivalstvo v času vsakoletnega obiranja. Zadnji primer je tisti, ki se prikrade v današnjo zgodbo. V pomoč palestinskemu prebivalstvu se namreč včasih prikažejo - Evropejci. Če se na primer obiranju pridružita dve beli Nemki, to znatno zmanjša možnosti obstreljevanja s strani Izraela. V tem primeru se torej tuja koža izkaže kot varovalo, kot človeški ščit za Palestince. Strošek tega, da umre evropsko življenje, je v več pogledih previsok. Vrednost tujk oziroma posledice, ki sledijo napadu, so tukaj velike in prevladajo.

V Nepalu je v potresu umrlo več kot sedem tisoč ljudi. Vsesplošna destrukcija in pomanjkanje osnovnih virov za preživetje, kot je čista voda, je pretresla številne po svetu in sprožila val humanitarnih akcij. Le redke odločitve držav so sicer bile tako hitre in učinkovite kot tista, ki jo je sprejela izraelska vlada. Ta je zagotovila reševalno akcijo za izraelske pare, ki so se v času potresa nahajali v Nepalu, ker so prišli iskat svoje biološke otroke, ki so jih donosile nepalske nadomestne mame. Te namreč tovrstno storitev izraelskim parom zagotovijo za najnižjo ceno in so tako precej popularne. Skrajšali so se birokratski postopki, organiziran je bil poseben prevoz, vse je bilo storjeno za to, da bi domov spravili novorojenčke in njihove biološke starše po hitrem postopku. Premislek o varovanju nadomestnih mater se je pojavil samo v primerih, ko gre za še vedno noseče. Te v sebi še nosijo otroke visokih vrednosti in si tako zaslužijo zaščito. Tuji otroci v njih so človeški ščiti, ki začasno zagotavljajo varnost.

V Sredozemskem morju je utonilo več kot tisoč ljudi. Samo v aprilu, ko so poskušali doseči evropsko obalo. Vsi so bili tujci za ciljno destinacijo, a ne tujci prave vrste. Bili so tisti, ki ne delujejo sami kot človeški ščiti, katerih prisotnost poveča varnost drugih, ampak v očeh EU ravno obratno. Stroške za evropske države povečajo in na sploh s svojimi utrujenimi telesi ne delujejo prav uporabni - še za poceni rojevanje pravih otrok niso. Številke se seštejejo, računica se ne izide. To je evropskim ministrom postalo jasno že lani in tako se je obseg reševanja z mednarodnih voda skrčil na 30 milj od italijanske obale. Migranti se bodo že znašli, morda še bolje, če se ne, važno, da je naš strošek nižji.

Kdo je torej pravi tujec in kdo ne? Kdo ali kaj določa globalno vrednost ali uporabnost ljudi? V tem primeru je več ali manj vseeno, kako te odnose poimenujemo, ali govorimo o državah centra in državah periferije, o razvitih in nerazvitih, ali globalnih lastnikih kapitala in ... vseh drugih. Jasno je namreč predvsem to, da gre za odnose, ki se spreminjajo izjemno počasi. Trenutna realnost je ta, ki preračunava vrednost ljudi na podlagi tega, koliko profitov ali stroškov povzročijo. Dokler se ne spremeni ta realnost, bodo razmere ostale enake, spremembe pa bodo samo minimalne v tem, katera skupina je v določenem trenutku bolj ali manj zaželena.

Smiselen, celo pričakovan bi bil morda poziv k boju, k prevpraševanju in rušenju sistema, v sodelovanju z globalno zatiranimi. Ampak aktivizem in boj sta res naporna. Tako si danes oglejmo za konec raje priložnosti, ki nam jih dana situacija ponuja. Prepustimo se trenutni vrednostni lestvici in poglejmo, kako lahko znotraj nje izboljšamo sebe. Poleg tega, da podpišemo kakšno peticijo ali darujemo pet evrov, predlagam, da se usmerimo v nove oblike prostovoljstva za vse mlade, nadebudne in avanture željne Evropejce. Kdo si namreč ne bi želel biti človeški ščit za vse tiste manj bleščeče ljudi? Podajte se torej v Palestino, morda v Baltimore ali pa se usedite na ladjo, polno migrantov. Izkušnja bo krasna, in v svoje CV-je boste lahko zapisali, da znate res dobro izkoristiti svojo osebno vrednost, ki se manifestira v večinoma pravilni barvi kože in pa predvsem pravem potnem listu in jo uporabiti za zaščito tistih z malo manj sreče v življenju.

Pozivam vse inovativne in kompetentne filantrope, da se domislijo načinov, kako izboljšati podobo sebe kot bolj naprednega, bolj pravilnega, več vrednega človeka prek tega, da za kratek čas ponudijo pomoč. Neenakosti že tako ali tako so, pustimo jih pri miru in uporabimo za kratkotrajno zaščito drugih in predvsem povečanje vrednost nas samih. Izkoristimo priložnost in pokažimo, da res popolnoma razumemo situacijo. Ohranjanje globalnih odnosov neenakosti in delna humanitarnost, ki temu le pripomore, sta tako ali tako med temeljnimi, bolj cenjenimi lastnostmi bodočih voditeljev. Vaš osebni uspeh v prihodnosti je zagotovljen, temne množice drugih pa vedno tam, da jim ponudimo pomoč v obliki svoje prisotnosti. Globalna solidarnost in enakost sta absolutno precenjeni.