Naš predsednik republike Borut Pahor je te dni resnično zelo zaposlen mož. Kot se za simboličnega voditelja naše države spodobi, ima Pahor te dni svoj urnik zapolnjen z raznoraznimi obveznostmi, od sezonsko dobrodelnih, pa vse do zimzeleno domoljubnih. Pri tem je jasno le eno: Borut Pahor očitno še ne misli končati s svojo predvolilno propagandno kampanjo približevanja navadnim smrtnikom.

Predsednik se je v preteklem tednu v okviru svojih decembrskih domoljubnih dolžnosti udeležil dveh domoljubnih dogodkov. Poleg uradne proslave prvega postroja Slovenske Vojske, ki ga je organizirala Zveza društev in klubov Moris, se je udeležil tudi paradržavne proslave v režiji društva Vrednote slovenske osamosvojitve.

Pojdimo lepo po vrsti. Uradno proslavo prvega postroja Slovenske Vojske organizira Zveza društev in klubov MORIS. Brigada MORIS je sicer nastala kot naslednica 27. zaščitne brigade Teritorialne obrambe Republike Slovenije, katere naloga je bila za časa Jugoslavije varovanje slovenskega političnega vrha. 27. decembra 1990 je del omenjene enote pod vodstvom Toneta Krkoviča v Kočevski reki izvedel postroj z novo tujo oborožitvijo, čeprav le-ta bojda sploh ni bila v primernem stanju za bojevanje. Omenjen postroj velja za prvi prikaz postroja Slovenske Vojske.

V poklon temu domoljubnemu dnevu imamo v Sloveniji, kot sedaj že narekuje stalna praksa, kar dve različni proslavi. Uradno proslavo organizira že prej omenjena Zveza društev in klubov MORIS, drugo, neuradno pa organizira Društvo za Vrednote Slovenske Osamosvojitve. Slednje je sicer ideološko zelo blizu skrajno desne stranke SDS in ima v nekaterih ključnih vprašanjih osamosvajanja domala identične poglede z omenjeno politično grupacijo.

Društvu VSO predseduje Aleš Hojs, sicer neuspeli kandidat za predsednika Nove Slovenije. Omenimo kot zanimivost, da je Hojs pri naskoku na vrh NSi-ja sicer javno zagovarjal povezovanje omenjene stranke z SDS-om. Prav tako omenimo, da VSO pravno-formalno, za razliko od Zveze društev in klubov MORIS, sploh ni veteranska organizacija. Postroja MORIS-ove brigade zato na neuradni prireditvi niso izvedli dejanski vojaki, pač pa civilisti v vojaških uniformah. Večina tako imenovanih prostovoljcev naj bi sicer prihajala iz podmladka stranke SDS.

A kakšni so pravzaprav razlogi za tovrstne odločitve Boruta Pahorja? Iz njegovega obiska lahko izluščimo sledeče opazke: Predsednik republike več kot očitno želi biti predsednik vseh Slovencev in Slovenk. Po logičnem sklepanju to pomeni, da mora obiskovati tako prireditve, organizirane v režiji deklerirano levega, kot desnega političnega pola. Borut Pahor morda prav tako poskuša združiti oba razprta politična tabora in ju pripeljati do mistične narodne katarze, sicer v ljudskem žargonu imenovane narodna sprava.

Morda pa Borut Pahor le pooseblja klasične težave celotne slovenske politike. Predsednik namreč očitno za svoja dejanja najverjetneje ne bo in tudi ne misli politično odgovarjati in to  navkljub temu, da je kot uradna oseba in najvišji državni predstavnik obiskal paravojaški postroj ene izmed skrajnih političnih strank. V naši mainstream politiki je očitno tekom mandata resnično dovoljeno početi praktično karkoli, kar je v slovenskem kontekstu tudi popolnoma razumljivo. Dejanja predsednika države so namreč v preteklem tednu pod vprašaj vzeli le redki mediji, pa tudi javnost je dogodek v večji meri mirno ignorirala. Tako se Pahorju ni potrebno bati, da bi mu kdorkoli izstavljal račun za njegov obisk prireditve društva VSO in stranke SDS.

Obisk Boruta Pahorja  na paravojaškem postroju oboževalcev SDS, se je torej izkazal za politično zelo nepremišljeno odločitev. Namesto sprave je predsednik namreč legitimiral manifestno fazo slovenske različice fašizma. Pahor je namreč obiskal prireditev, ki močno presega meje civilnega udejstvovanja nevladnega sektorja. Predsednik je sicer resda znan po svojih bolj ali manj posrečenih imitacijah, sicer povečini ljudskih vlog. Tokratna imitacija ni toliko podobna frizerju, mesarju ali nemara mlinarju, pač pa končno nekemu predsedniku. Predsedniku Hindenburgu.