Situacija ni povsem nič prvoaprilska, kljub temu pa je vlada Alenke Bratušek poskrbela za slabo šalo z nepremičninskim davkom, za katerega je ustavno sodišče prejšnji teden presodilo, da ni skladen z ustavo Republike Slovenije. Tako je zatajil doslej najbolj obetaven poskus uvedbe čisto pravega davka na premoženje. Proračunsko luknjo se bo sedaj krpalo s starimi triki - to bosta zelo verjetno dvig davka na dodano vrednost ali dvig davka na dohodnine.

Govori pa se tudi o uvedbi tako imenovanega kriznega davka, po vsej verjetnosti vezanega na omenjena DDV oziroma dohodnino. Velja omeniti, da je krizni davek na premoženje večje vrednosti z zakonom za uravnoteženje javnih financ 31. maja 2012 uvedla že vlada Janeza Janše in z zakonom predvidela, da bo veljal do konca leta 2014. Po veljavni ureditvi ga plačujejo lastniki nepremičnin, ki so skupaj vredne najmanj 500.000 evrov. Iz obdavčitve so izvzete poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen. Minister za finance, Uroš Čufer, pa je ob snovanju zakona davka na nepremičnine napovedoval, da bo z novim zakonom davek na premoženje večje vrednosti ukinjen. Povedano po domače, vlada je želela z davkom na nepremičnine razmeroma enakovredno obremeniti vse družbene sloje in ne le tistih, ki so lastniki nesorazmernega oziroma večjega premoženja in bi lahko v državno blagajno prispevali po svojih zmožnostih. To je seveda sprožilo ogorčenje pri kmetih in upokojencih, ki so se razmeroma legitimno uprli obdavčitvam tistih, ki novih davčnih bremen ne zmorejo več nositi.

Stvar je farsična po sebi, s komičnostjo pa jo je dopolnilo ustavno sodišče, ki je presodilo, da aktualna vlada ne spoštuje niti osnovnih principov ločevanja med izvršno in zakonodajno vejo oblasti, saj v samem predlogu zakonu ni definirala metodologije in davčne osnove, po kateri naj se vrednotijo nepremičnine. Nasprotno, ugotovitev posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot se uradno imenuje tovrstna metodologija, je kar z vladno uredbo vezala na zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki prav tako ne določa modelov vrednotenja, saj je bolj namenjen informativnim izračunom, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

Davke sme namreč določati le zakonodajna veja oblasti iz preprostega higieničnega koncepta - tisti, ki je na vladi, ne sme imeti pravice s podzakonskimi akti spreminjati sistema obdavčitve, če naj se izognemo temu, da sebe ali razredne interese - katere zastopa - izvzema iz sheme obdavčevanja. Ustavno sodišče je na tej točki presodilo neskladnost s 147. členom ustave, ki govori o tem, da mora biti davčna obveznost jasno razvidna že iz zakona in ne šele iz podzakonskih predpisov ter da mora zakon med drugim opredeliti davčno osnovo.

Klavrn propad obdavčevanja nepremičnin pa je na cedilu pustil tudi študente v prestolnici, ki domujejo v najemniških stanovanjih in z lastniki nimajo podpisane najemne pogodbe, za inšpekcijski nadzor celotne ljubljanske regije pa menda skrbi en sam inšpektor. Tehnično gledano je večina takšnih stanovanj praznih, zato bi njihove lastnike klavzula o obdavčevanju praznih stanovanj prisilila, da stanovanja nehajo oddajati na črno in začnejo prispevati v državno blagajno. Nepremičninski trg prestolnice je v zadnjih mesecih prav zaradi tega doživel pretres, z malce sreče je študentom bilo omogočeno dobiti stanovanje za sprejemljivo ceno in le-to celo legalizirati s podpisom pogodbe.

Ne posreči se vsaka stvar v življenju. Ena ni uspela, bo pa pač naslednja, je ob fiasku davka na nepremičnine izjavil Čufer. S tem se očitno ni šalil, saj je že napovedal dvig DDV-ja, ki je očitno naslednja stvar, ki ima uspeti brez podpore koalicijskega jezička na tehtnici - vetrnjaške Državljanske Liste. Takšni računi brez krčmarja so vse očitneje vsakdanji modus trenutne koalicije, ki je davek o nepremičninah kar a priori vključila v državni proračun, ko pa je krčmar pojasnil, da zakon v takšni obliki ni ustaven, pa so vladajoče stranke začele pospešeno moralizirati o tem, kako je bil ta zakon najboljša opcija za obvarovanje javnih financ pred zloglasno trojko. Desne stranke medtem na dnevni osnovi opominjajo, kako je Bratuškova zaupnico vezala na sprejem proračuna, ki bo sedaj očitno zahteval za 200 milijonov evrov popravkov.

Volivci lahko medtem na oblasti spet pričakujemo na prvostopenjskem sodišču obsojenega Janeza Janšo, čeprav se je že na preteklih volitvah glasovalo za tako imenovano levico, ki večino svojih glasov dobi kot glas proti - Janši.