Turškemu premieru Recepu Tayyipu Erdoganu je na prvih neposrednih predsedniških volitvah, v skladu s pričakovanji, uspel skok na predsedniško funkcijo.  Turški premier in predsednik Stranke za pravičnost in za razvoj si je s skoraj 52-odstotno absolutno podporo zmago zagotovil že v prvem krogu in tako na hitro odpravil s protikandidati. Še najbolj se je Erdoganu z dobrimi 38 odstotki prejetih glasov približal generalni sekretar Organizacije islamskega sodelovanja (Ehmeleddin ) Ekmeleddin Ihsanoglu, medtem ko je tretjeuvrščeni kandidat, kurdski pravnik in aktivist na področju človekovih pravic Selahattin Demitras prejel vsega slabo desetino glasov.

Erdogan je po objavi prvih rezultatov, ti so medtem s preštetjem vseh glasovnic postali tudi uradni, obljubil novo obdobje za turško družbo in napovedal nov proces za družbeno spravo, po katerem bodo, tako novi turški predsednik, vsi Turki, ne glede na poreklo, enakovredni državljani. Premierovo selitev na predsedniški položaj je na ulicah Ankare in Carigrada pozdravilo več tisoč njegovih podpornikov, Erdogan pa v zanosu slavja ni pozabil niti na svoje kritike, ki se jih je zaradi njegovega avtoritarnega vladanja nabralo mnogo, in jim svetoval, naj se, namesto da ga kritizirajo, obrnejo k sebi in preizprašajo svoje ravnanje. Erdogan je sicer turški premier več kot 11 let.    

V Gazi je s polnočjo začela veljati nova prekinitev ognja. V tokratnem time-outu se zopet vsi, Palestinci živeči na okupiranem ozemlju pa še posebej, nadejamo daljšega premirja. Medtem je v Kairo prispela izraelska delegacija na drugo rundo posrednih mirovnih pogovorov s palestinsko delegacijo.

Poročilo Amnesty International je pokazalo, da so ameriški vojni zločini ob napadu na Afganistan ostali nekaznovani, svojci umrlih afganistanskih civilistov pa so ostali brez odškodnin. Šestnajst amnestijevih preiskovalcev je opravilo pogovore s stopetindvajsetimi afganistanskimi očividci in izdalo poročilo z naslovom Zapuščeni v temi. Več o samem poročilu nam je iz Kabula povedal Amnestyjev tiskovni predstavnik Alaf:

Izjava dosegljiva v prispevku

Komentiral je tudi posledice objavljenega poročila:

Izjava dosegljiva v prispevku

Vlada v Kijevu je v nedeljo sprožila ofenzivo, s katero naj bi Doneck osvobodila proruskih separatistov - vest, podana v klasičnem slogu - uporniki so vedno proruski separatisti, mesta pod njihovim nadzorom pa so praktično pod rusko okupacijo. Medtem ukrajinska vojska bombardira obkoljeno mesto in zožuje vojaški obroč okrog njega. Bombe so zadele tudi zapor, ubile enega zapornika, približno stotim pa omogočile pobeg. Tako zvana kolateralna škoda naj bi sicer terjala še najmanj enega civilista, uničenje nekaj stanovanjskih blokov, osrednja bolnišnica pa je bila tarča napadov dvakrat.

Nemčija od tujih diplomatov, ki delujejo v Nemčiji, zahteva, da ji posredujejo imena uslužbencev tajnih služb, ki se nahajajo na njihovem ozemlju. Zahteva je posledica okrnjenih odnosov vse od razkritij Edwarda Snowdna glede prikritega nadzora in delovanja ameriške NSA (izg. enesej), še posebej pa je nemške vladne predstavnike razhudilo razkritje prejšnji mesec, ko sta bila razkrita dva nemška državna uslužbenca, ki sta tajne podatke prodajala ameriški obveščevalni službi.

Zveza svobodnih sindikatov je pripravila novinarsko konferenco z naslovom Kaj zares pomeni socialna kapica. Kaj zares pomeni po mnenju sindikatov, pove Goran Lukič.

Izjava dosegljiva v prispevku

Lukič nadaljuje, da socialna kapica ni nova socialna pravica ...

Izjava dosegljiva v prispevku

Lukič nam je še pojasnil, da je socialna kapica še eden izmed neoliberalnih ukrepov.

Izjava dosegljiva v prispevku

Off je pripravil Novelli.