Commonwealth OFF

Začenjamo z novicami iz sveta Skupnosti narodov, bolj znanega s tujko Commonwealth. Škotska je odprla volišča, kjer se bo danes odločalo o njeni odcepitvi od Velike Britanije, pod katero spada že od leta 1707. Rezultati referenduma bodo predvidoma uradno znani zgodaj zjutraj v jutrišnjem dnevu. Volilna udeležba je, kot se za pomembnost problema zagre, visoka. Prvič pa lahko na njem odločajo celo ljudje, stari šestnajst in sedemnajst let. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi podpora odcepitvi sicer presegala unionizem, vendar pa je prednost zgolj dvoodstotna, zato gotovih napovedi izida ni. Med tem so se oglasile Združene države Amerike, ki so bile med referendumsko kampanjo bolj ali manj tiho, in izrazile željo po tem, da Velika Britanija ostane … velika.

Da bi Škotska ostala v okviru Velike Britanije, so oblasti v Londonu v zadnjih dneh predreferendumske kampanje poskušale doseči z obljubami o večji avtonomiji za Škotsko; tako naj bi na vlado v Edinburghu prenesli več davčnih in zdravstvenih pristojnosti. V primeru izglasovane neodvisnosti Škotske bo sledilo 18-mesečno prehodno obdobje, v katerem se bodo zvrstila pogajanja o vseh skupnih zadevah.  

Osem držav članic Evropske unije se je pritožilo na predlog irskega zakona o tobačnih izdelkih, s katerim nameravajo uveljaviti tako imenovane prazne embalaže. Po predlogu zakona namerava irsko zdravstveno ministrstvo prepovedati pojavnost logotipov tobačnh podjetij in pritegnitvenih napisov, kot so “z manj katrana” na embalažah tobačnih izdelkov, čemur pa nasprotujejo Bolgarija, Češka, Grčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija, ki so do izteka včerajšnjega roka poslale pripombe. Po mnenju omenjenih držav bi napovedani ukrepi močno ogrozili tobačno industrijo, ki je sicer v primeru uveljavitve irskega tobačnega zakona že napovedala odškodninske tožbe. Predlagani irski zakon, katerega določila o prepovedi pojavnosti logotipov tobačnih podjetij so na las podobna avstralskim, ki tako imenovano prazno embalažo že pozna, bo proučila tudi Evropska komisija.  

V Avstraliji je stekla največja protiteroristična akcija v tej državi doslej. V horizontu zahodnjaškega problema odhoda nekaterih muslimanskih državljanov na bojišča v Siriji in Iraku je bilo aretiranih petnajst ljudi. Akcija, v kateri je sodelovalo osemsto ljudi, je stekla en teden po tem, ko je država stopnjo nevarnosti terorizma prvič razglasila za visoko. Kot vse tako imenovane prozahodne države se tudi sama vzpostavlja preko svoje razlike od raznih barbarsko usmerjenih skupin ljudi, grešnih kozlov, ki jim je sterilno vojskovanje tuje. To vlogo trenutno zavzema Islamska država. Tudi sama namreč straši z morebitnimi povratniki iz Bližnjega vzhoda, ki bi sekanje glav nadaljevali v domovini.

Nadaljujemo v Izraelu, kjer s položaja predčasno odhaja notranji minister in pripadnik vodilne stranke Likut, Gidon Sar. Vsaj znotraj države bolj ali manj priljubljeni minister in drugi mož izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja po njegovih besedah odstopa zaradi želje po preživljanju časa z družino. Pojavljajo pa se špekulacije, da je odstop politična poteza, saj naj bi Gidon na naslednjih strankarskih volitvah nameraval prevzeti njeno vodstvo. Njenemu trenutnemu vodji, Benjaminu Netanjahuju je podpora zadnje čase zaradi morije v Gazi namreč močno upadla.

V Bangladešu izražajo neizmerno ljubezen do demokracije, katere pomemben del je neodvisno sodstvo. Prihaja do spremembe v ustavi, ki članom parlamenta omogoča, da odstavijo visoke sodnike. Na idejo o prekinitvi ločnice med avtonomnima sferama sodstva in politike je prišel pravosodni minister Anisou Hoque. Pozitivne lastnosti spremembe sam vidi v odstavljanju porednih ali nesposobnih sodnikov. Ni treba posebej poudarjati, da je vsaj prva od omenjenih lastnosti precej relativne narave. Z igranjem paznikov in vprašanji bontona se je še do nedavnega ukvarjal komite sodnikov.    

Ljubezen do liberalnih dogem izkazujejo tudi druge azijske države. V Singapurju se je pred sodiščem znašel bloger Roy Ngerung, ki je premierja Leeja Hsiena Loonga obtožil pretakanja denarja iz pokojninskih skladov v premoženjski sklad GIC, katerega direktor je ravno premier. Pokojninski sistem v Singapurju namreč deluje po principu nujnega mesečnega vlaganja prispevkov in ne na način državnih pokojnin. V primeru, da bo premierjeva tožba uspešna, bo aktivist plačal škodo, ki pa bo ugotovljena šele tekom procesa. Denarna sredstva za sojenje je aktivist zbral prek donacij, ki prihajajo sovisno z naraščajočo podporo ljudi. Problem pa je, da tudi njega pesti aktivistični sindrom, saj je svoje zahteve, kot se to pogosto dogaja, tudi sam zreduciral na željo po transparentnosti delovanja vodje države.

V Portorožu se začenja Centralno-evropski simpozij iz farmacevtske tehnologije, ki ga organizirata Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani in Slovensko farmacevtsko društvo. Kakšen bo letošnji fokus simpozija, pove predsedujoči simpoziju Aleš Mrhar iz Fakultete za farmacijo:

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Umestitev farmacevtske industrije na svobodnem trgu terja svoj davek na polju razvoja novih zdravil, predvsem zdravil, ki zdravijo kratkotrajne oziroma redke bolezni. Kako se spopasti s to realnostjo?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.