Nigerijska vojska je osvobodila ugrabljene dijakinje, ki jih je pred dnevi ugrabila fundamentalistična islamska skupina Boko Haram. Zajetje 200 dijakinj se je zgodilo v ponedeljek, ko so zamaskirani pripadniki omenjene skupine ponoči vdrli v šolsko poslopje. Šestnajst dijakinj se je sicer rešilo ujetništva že pred vojaškim posredovanjem vladnih sil. Navkljub uspešnemu posredovanju in rešitvi večine ugrabljenih dijakinj, je osem deklet še vedno pogrešanih. Vladne sile zato nadaljujejo s svojo iskalno akcijo.

Islamistična skupina pod vzdevkom Boko Haram, kar v dobesednem prevodu pomeni Zahodno izobraževanje je grešno, je že v preteklosti izvajala podobne akcije. Skupina sicer nasprotuje zahodnemu trendu v izobraževanju, ki v šolski proces vključuje tudi ženske. Šole na severu države napadajo že od leta 2009, ko je na tem območju prišlo do zaostritve uporniške dejavnosti.

V Indiji danes poteka največji volilni dan. V tej največji demokraciji parlamentarne volitve predstavljajo tako zahteven zalogaj, da so zaradi logističnih razlogov izpeljane v obdobju petih tednov. Dvanajst indijskih območij bo danes v 128 volilnih okrožjih zbiralo glasove 200 milijonov volilnih upravičencev, ki bodo odločili, kdo bo sedel v 790-članskem indijskem parlamentu. Nemoteno izvedbo današnjih volitev ogrožajo tudi nekatere teroristične organizacije. V vzhodnem delu države so uporniški maoisti že izvedli sabotažo tamkajšnje železniške proge.

Tokratne volitve so precej nepredvidljive. Trenutni vladajoči dinastiji Nehru-Gandhi Raula Gandija politični analitiki napovedujejo boleč poraz. Vendar javnomnenjske ankete tudi opozicijski hindujski nacionalistični stranki Baharya Janata, ki jo vodi Narendera Modi, ne napovedujejo lahke poti do zmage. Morebitnega zmagovalca volitev čaka težka naloga. Indijo poleg skorumpiranih uradnikov, inflacije in vse bolj počasne gospodarske rasti pesti tudi visoka stopnja revščine in neenakosti ter vse hujša onesnaženost okolja.

Pakistanski Talibani so oznanili, da odstopajo od sklenjenega premirja s Pakistanom. Prenehanje sovražnosti med sprtima stranema je trajalo štirideset dni. Talibani so se za ponovno zaostritev razmer odločili zaradi neupoštevanja premirja uradnih pakistanskih oblasti. Vlada naj bi tako nadaljevala z racijami in aretacijami Talibanov, navkljub dogovoru o medsebojnem premirju. Talibani od Pakistana poleg izpustitve vseh svojih pridržanih borcev zahtevajo tudi umik iz nekaterih obmejnih plemenskih vasi.

Pogajanja med Pakistanom in Talibani potekajo že vse od februarja, vendar so takratna mirovna pogajanja prekinili Talibani z napadom na policijski avtobus. Ponoven krog pogajanj se je začel šele po vladni grožnji o vojaških operacijah proti nekaterim talibanskim oporiščem. Drugi krog tokratnih mirovnih prizadevanj Talibani sicer opuščajo, vendar pa njihovi predstavniki zatrjujejo, da so še vedno pripravljeni na dialog z uradnimi oblastmi.

Zveza Nato je na svoji vzhodni meji začela s poostrenimi varnostnimi patruljami. Anders Fogh Rasmussen, generalni sekretar zveze Nato, je ob priložnosti povedal, da je namen vojaških manevrov varnostne narave, z njimi želijo predvsem odvrniti Rusijo od možne agresije nad Ukrajino. V praksi je NATO zaenkrat pomnožil patruljne lete nad Baltskim morjem in Poljsko ter Romunijo napovedani pa so tudi manevri kopenskih sil. Ukrajinski obveščevalci so medtem dostavili večje število dokazov, ki razmeroma definitivno pričajo o vpletenosti ruskih posebnih enot v zasedbe mest na vzhodu Ukrajine. Ukrajinska vojska se sicer spopada z dezertacijami v lastnih vrstah, medtem ko prihaja do sporadičnih spopadov s pro-ruskimi separatisti. Ponoči so bili v spopadih v okolici vojaške baze v Mariupolu na vzhodu Ukrajine ubiti trije separatisti.

V Kanadi so aretirali prvega hekerja, ki je kradel podatke s pomočjo programskega hrošča Hearbleed. Šlo naj bi za 19-letnega Stephena Arthura Solis-Reyesa, ki je s pomočjo omenjene luknje v programski opremi kradel podatke o kanadskih davkoplačevalcih. Vdor na omenjeno spletno stran je hekerju omogočil dostop tudi do strogo varovanih zavarovalniških polic.

V Slovenski demokratski stranki so odprli poseben bančni račun, katerega namen je zbiranje sredstev za po krivici obsojene ali obtožene v politično motiviranih pravnih postopkih. V stranki navajajo, da so nad nekaterimi političnimi osebami v Sloveniji vršeni načrtni politični procesi in pogromi, ki naj bi bili namenjeni obračunavanju z nekaterimi veljaki Slovenske demokratske stranke.

Predsednik stranke Janez Janša je namreč v preteklih dneh doživel več pravnih porazov. Med drugim je izgubil sodbi bitki s finskim novinarjem Belgrundom in slovenskim častnikom Bojanom Potočnikom. Sodbi sicer še nista pravnomočni, vendar bo sodišče najverjetneje zavrnilo tožbe Janeza Janše.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije danes organizira konferenco, na kateri bodo obravnavali Nacionalni reformni program. Sindikati predlogu odločno nasprotujejo, saj v njem vidijo nadaljevanje neoliberalne politike prejšnje pomladno usmerjene vlade. Stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nam je predstavil Goran Lukič:

Klik

OFF je pripravil vajenec Kovač