Na zahodu Japonske, v prefekturi Fukui, so davi v jedrski elektrarni Oi v celoti zaustavili še zadnji delujoči reaktor v državi. Reaktor številka štiri nuklearke Oi so sicer zaustavili zaradi rutinskega pregleda, a energetsko podjetje, ki upravlja z elektrarno, in japonske oblasti nimajo namenov, da bi ga v bližnji prihodnosti ponovno zagnali. Z zaustavitvijo še zadnjega delujočega jedrskega reaktorja je Japonska drugič po maju 2012 ostala povsem brez jedrske energije, ki je sicer pred nesrečo v Fukušimi zagotavljala približno tretjino vse električne energije v državi. Čeprav je japonska javnost po tragediji v Fukušimi marca 2011 jedrskim elektrarnam izrazito nenaklonjena, je japonski premier Šizno Abe po zaustavitvi vseh nukleark maja lani zaradi nujnih varnostnih pregledov hkrati podprl ponoven zagon preverjeno varnih jedrskih reaktorjev. Tako oblasti kot gospodarstvo so se namreč ustrašili izpadov električne energije, predvsem na zahodu države.

Čeprav so se strahovi o pomanjkanju elektrike izkazali za pretirane, je vlada julija lani vseeno odobrila ponoven zagon 3. in 4. reaktorja v elektrarni Oi, ki pa so jih zdaj zaradi nujnih vzdrževalnih del ponovno ustavili. Ugasnjeni zaenkrat ostajajo tudi vsi ostali jedrski reaktorji na Japonskem, je pa več energetskih podjetij japonsko nacionalno agencijo za jedrsko varnost že zaprosilo za ponoven zagon.

Južna in Severna Koreja sta po petih mesecih zastoja ponovno zagnali skupni industrijski kompleks Kaesong, ki leži dobrih 10 kilometrov severno od skupne meje obeh Korej. Ponovno odprtje skupnega industrijskega kompleksa sledi dogovoru iz začetka julija, ko sta se državi strinjali, da ponovno v obratovanje zaženeta Kaesong, minuli mesec pa sta o njegovem ponovnem odprtju podpisali še poseben dogovor. Delo v skupni industrijski coni, ki sta jo obe državi v duhu medsebojne sprave odprli leta 2004, je sicer zastalo aprila letos, ko so se odnosi med Pjongjangom in Seulom zaradi tretjega severnokorejskega jedrskega poskusa zaostrili, Severna Koreja pa je iz kompleksa umaknila približno 53.000 severnokorejskih delavcev, ki delajo v 123 južnokorejskih tovarnah.

Da pa na korejskem polotoku vendarle ni vse v duhu sprave in sodelovanja, je pokazala južnokorejska vojska, ki je ustrelila prebežnika, ki si je skušal s skokom v obmejno reko Imjin utreti pot v Severno Korejo. Južnokorejski vojaki naj bi ogenj uporabili šele po več opozorilih prebežniku, ki pa jih je ignoriral. Prebegi iz Južne v Severno Korejo so sicer redki, veliko več je pobegov v obratni smeri, iz severne sosede v južno. Severna in Južna Koreja sta sicer tehnično še vedno v vojni iz leta 1950, ki se je tri leta pozneje končala zgolj s prenehanjem vojskovanja, nikoli pa nista državi podpisali tudi mirovnega sporazuma.

Filipinske vladne sile so z raketami začele obstreljevati upornike islamske nacionalne liberalne fronte Moro, ki je v začetku prejšnjega tedna zajela dele mesta Zamboanga na otoku Mindanao. Uporniška skupina Moro v zadnjem času ponovno vse aktivneje zahteva več neodvisnosti od Manile, filipinska vlada pa je na območje že pretekli teden poslala več kot 3.000 vojakov, ki upornikov iz mesta niso uspeli pregnati. Z napadi s helikopterji iz zraka želijo vladne sile razbiti upornike, stisnjene v urbano središče mesta, in jih tako premagati. Filipinske oblasti, ki zaenkrat poročajo o 51 mrtvih vojakih, so medtem prekinile pogajanja z uporniki, ki jih želijo po navedbah filipinskega vojaškega vrha premagati s hitrim in odločnim vojaškim posegom.

Državni sekretar Združenih držav Amerike John Kerry, britanski zunanji minister William Hague in francoski predsednik Francois Hollande so se na srečanju v Parizu zavzeli za močno in zavezujočo resolucijo Združenih narodov glede prenosa nadzora nad sirskim kemičnim orožjem na mednarodno skupnost. Kot so se strinjali predstavniki treh zahodnih velesil, so z resolucijo Združenih narodov odločni zagotoviti, da bo sirski predsednik Bašar Al Asad v popolnosti spoštoval sobotni sporazum iz Ženeve, hkrati pa mora tudi natančno določiti časovnico njegovega izvajanja. Sobotni sporazum med Rusijo in ZDA, ki sta doslej gledali na reševanje sirskega konflikta različno, določa, da mora režim v Damasku v tednu dni predložiti seznam vseh zalog kemičnega orožja, inšpektorjem Organizacije za preprečevanje kemičnega orožja pa dovoliti takojšen in neomejen dostop do teh zalog, preden bi jih v celoti odstranili ali uničili. Rusija je ob tem sogovornikom z Zahoda dala jasno vedeti, da bo v Varnostnem svetu Združenih narodov blokirala vsako resolucijo, ki bi dovoljevala uporabo vojaške sile v Siriji.

Grčijo je zajel nov val stavk v javnem sektorju. Zaradi načrtovanih odpuščanj, ki jih predvideva vlada Antonisa Samarasa, so vhod ministrstva za reformo javne uprave v Atenah zasedli šolski hišniki, s petdnevno stavko pa so dopoldne začeli tudi učitelji v gimnazijah in zaposleni v pokojninskih in zdravstvenih skladih, za tri ure pa so z delom prekinili tudi učitelji v osnovnih šolah. Grška vlada namerava v skladu z načrtovano reformo javnega sektorja do konca leta v program tako imenovane mobilne rezerve umestiti 25.000 javnih uslužbencev. Znotraj te sheme bi zaposleni v javnem sektorju prejemali znižano plačo, dokler jim ne najdejo drugega mesta v javni upravi. Če jim mesta ne bo uspelo najti, bodo zaposleni umeščeni znotraj mobilne rezerve odpuščeni, do konca leta 2014 naj bi na ta način število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšali za 15.000 javnih uslužbencev. Za sredo in četrtek je 48-urno stavko napovedal celoten grški javni sektor.

140-članski albanski parlament je potrdil Edija Ramo za novega predsednika vlade. Ramo in njegovo 20-člansko vladno ekipo, v kateri prvič sedi kar 6 ministric, je podprlo 82 poslancev, novi albanski premier pa je neposredno po izvolitvi napovedal, da bo eden glavnih ciljev njegove vlade približevanje Albanije Evropski uniji preko demokratizacije in preobrazbe albanske družbe v skladu z evropskimi vrednotami. Da bi dokazal svojo privrženost evropski politiki, je Rama napovedal, da bo njegova prva uradna pot na novem položaju v Bruselj. Evropska unija je prošnjo Albanije za status kandidatke za članstvo že dvakrat zavrnila, v Tirani pa upajo, da jim bo do konca letošnjega leta status kandidatke vendarle uspelo pridobiti.

Predstavniki upokojenskih društev, združeni v Zvezo društev upokojencev Slovenije, z obiski v poslanskih pisarnah po vsej Sloveniji predstavnike ljudstva in svojih interesov seznanjajo s težavami, s katerimi se soočajo starejši. Kot pojasnjuje predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak, tovrstnega neposrednega pristopa ne ubirajo prvič.

izjavi lahko prisluhnete v posentku celotne oddaje.

Ob novih varčevalnih načrtih vlade, ki bi zadevali tudi upokojence, v Zvezi društev na srečanju s poslanci pozornost namenjajo tudi temu vprašanju, sicer pa je nabor tem, ki jih obravnavajo, širši.

izjavi lahko prisluhnete v posentku celotne oddaje.