Oborožena libijska skupina je davi ugrabila libijskega premierja Alija Zeidana in ga iz neznanih razlogov odpeljala na neznan kraj, je sporočila libijska vlada. Po najnovejših neuradnih informacijah je premier domnevno že na prostosti. Odgovornost za ugrabitev sta prevzeli dve skupini oboroženih upornikov proti pokojnemu libijskemu diktatorju Moamerju Gadafiju, Operativna celica libijskih revolucionarjev in Brigada za boj proti kriminalu. Skupini načeloma odgovarjata ministrstvu za obrambo oziroma ministrstvu za notranje zadeve, vendar naj bi hkrati delovali samostojno. Operativna celica je prek socialnega omrežja Facebook sporočila, da so premierja aretirali na podlagi naloga generalnega državnega tožilca in v skladu z veljavnim kazenskim zakonikom. Te trditve je urad državnega tožilca že zanikal, dejanje označil za ugrabitev in napovedal, da bodo odgovorni zanjo tudi primerno kaznovani. Za pojasnila o varnostni sitauciji smo prosili analitika bližnjevzhodnih razmer, Primoža Šterbenca:

Izjava dostopna v posnetku oddaje.

Do ugrabitve premierja Zeidana je sicer prišlo pet dni po tistem, ko so ameriške posebne enote v Libiji ujele domnevnega vodjo teroristične mreže Al Kaida, Abuja Anasa Al Libija. Poznavalci ocenjujejo, da sta dogodka povezana, saj so varnostne sile v Libiji šibke in brez monopola nad nasiljem. Državo namreč pretresa nasilje, država pa ni sposobna zajeziti nasilja paravojaških skupin, ki so jih oblikovali uporniki proti režimu Gadafija. Komentira Šterbenc:

Izjava dostopna v posnetku oddaje.

Uradni Kairo obsoja odločitev Združenih držav Amerike glede začasnega suspenza vojaške pomoči Egiptu. Po več mesecih političnih nemirov in nasilju vojaškega režima nad muslimansko bratovščino je Washington izvedel pregled svoje politike pomoči vse bolj nestabilnemu Egiptu. Vojaško opremo in finančna sredstva, namenjena vojski, bodo zadržali, dokler se ne bodo začeli kredibilni procesi v smeri demokratično izvoljene civilne oblasti, kljub temu pa nadaljujejo s pomočjo, namenjeno izobraževanju in zdravstvu. Dolgoročni rezi v vojaško pomoč so kljub temu nepredstavljivi, saj mirovna pogodba med Izraleom in Egiptom temelji prav na velikodušni pomoči egiptovskemu vojaškemu aparatu. Za komentar teh dinamik smo prosili Šterbenca:

Izjava dostopna v posnetku oddaje.

Mednarodna ekipa astronomov je zunaj osončja odkrila osamljen planet, ki prosto lebdi v vesolju, ne da bi krožil okoli svoje zvezde. Gre za plinast planet, ki je samo 80 svetlobnih let oddaljen od Zemlje in ima šestkratno maso Jupitra. Oblikoval naj bi se pred 12 milijoni let, zato velja za novorojenčka med planeti. Vodja raziskovalne ekipe Michael Liu iz astronomskega inštituta Univerze Havaji je izjavil, da se je vedno spraševal, ali takšni objekti dejansko obstajajo. Po doslej znanih informacijah je omenjeni planet najmanjše odkrito prosto lebdeče telo v vesolju, znanost pa bo z njegovim odkritjem obogatena za vpogled v prve faze notranjega delovanja plinastih gigantov, kot je na primer Jupiter.

Hrvaška ne bo umaknila tožbe proti Srbiji za genocid, storjen nad hrvaškimi državljani med letoma 1991 in ‘95. Tožba je od leta 2008 vložena pri Meddržavnem sodišču v Haagu, nanjo pa je Srbija odgovorila s svojo tožbo, v kateri Hrvaško obtožujejo genocida nad Srbi. Pretekli dve leti so potekali pogovori o možnosti vzajemnega umika tožb pod določenimi pogoji, vendar do tega očitno ne bo prišlo, saj banski dvori menijo, da se okoli tako resnih stvari ne da mešetariti. Hrvati so namreč zahtevali informacije o usodi 1100 pogrešanih državljanih ter vrnitev pogrešanih umetnin in dosledno izvajanje postopkov proti osebam, osumljenim vojnih zločinov, česar pa srbska stran ni izpolnila.

Ministrstvo za kulturo se zavzema za sistemsko rešitev financiranja programskih vsebin posebnega pomena, med katere spada tudi vaš najljubši radio. Kot so izjavili, sedanji sistem podeljevanja tega statusa radijskim in televizijskim programom ne zagotavlja optimalne rešitve za njihov obstoj, zato je treba poiskati stabilen in dolgoročen vir financiranja, ki bo tovrstno produkcijo zavarovalo pred zunanjimi pojavi gospodarske krize oziroma zmanjševanja  proračunskih sredstev. Celotna analiza stanja na področju medijev in srednjeročna strategija medijskega razvoja naj bi bila sicer končana najpozneje do leta 2014. V skladu z zakonom o medijih bi moralo ministrstvo za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin programov posebnega pomena sicer zagotoviti proračunska sredstva v protivrednosti treh odstotkov zneska zbranega prispevka za programe in storitve RTV v preteklem letu, vendar to glede na višino predvidenih sredstev za postavko izvajanja zakona o medijih ne bo mogoče. Ministrstvo je pojasnilo, da zaradi proračunskih omejitev te zakonske zahteve ne bo moglo uresničiti že drugo leto zapored. Odziv ministrstva je sicer sprožilo poslansko vprašanje Jasmine Opec iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki je opozorila na vse slabši položaj regionalnih medijev.