OFF žvižgačev na sodišču

Afera Luxleaks dobiva nove razsežnosti. V Luksemburgu se je pričelo sojenje žvižgačema, ki sta lanskega novembra razkrila, da je podjetje PricewaterhouseCoopers sodelovalo pri utaji davkov, pri čemer je država Luksemburg pod vodstvom takratnega premierja in sedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Claude Junckerja igrala vlogo davčne oaze.  Antoine Deltour and Raphael Halet, bivša uslužbenca podjetja, se soočata z obtožbami kraje zasebnih dokumentov in izdaje poslovnih skrivnosti, za kar jima grozi do pet let zapora, na zatožni klopi pa se je znašel tudi novinar Edouard Perrin, ki je smatran za sostorilca.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama v Hanovru ni odprl le industrijsko-trgovskega sejma, temveč je tudi naznanil povečano prisotnost ameriških sil na Bližnjem vzhodu, evropske države pa pozval, naj sledijo zgledu. V Sirijo, kjer od začetka leta deluje 50 vojakov, bo napotenih dodatnih 250 pripadnikov oboroženih sil, v Irak pa bodo Združene države poslale dodatnih 200 vojakov in bojne helikopterje, ki bodo sodelovali pri ofenzivi na Mosul, največje mesto pod nadzorom Islamske države. Prisotnost na Bližnjem vzhodu povečuje tudi Nemčija, ki bo v zračni bazi Incirlik namestila med 50 in 60 lovskih letal, v bazi pa naj bi bivalo tudi 400 vojakov.

V Egiptu so varnostni organi preprečili večje javne demonstracije zaradi nedavne odločitve vlade, da dva izmed egiptovskih otokov v Rdečem morju prepusti Savdski Arabiji. Zaradi napovedanih protestov je bilo v Kairo poslanih več tisoč vojakov in policistov, ki pa so po besedah oblasti tam zgolj za zaščito interesov ljudstva pred tako imenovanimi silami zla na državni praznik, ki obeležuje umik izraelske vojske s Sinaja leta 1982. Javno nezadovoljstvo ni prisotno le zaradi teritorialnih izgub, temveč tudi zaradi slabega  gospodarskega stanja in spomina na januarsko ugrabitev in umor italijanskega študenta Giulia Regenija, kar je tudi močno ohladilo odnose z Italijo, ki je sicer največja evropska trgovinska partnerica in podpornica predsednika Abdel Fateh el-Sisija.

Dosledno padajoče cene nafte, ki smo jim priča že zadnji dve leti, so prepričale Savdsko Arabijo, da gospodarstvo, ki temelji na izvozu nafte, ni optimalno glede na svetovni trg. Predlogi za reformo gospodarstva vključujejo prodajo majhnega deleža državnega naftnega podjetja Aramco, preostali delež pa bi prešel v državni holding. Predvidene so tudi spremembe v državni migrantski politiki. V roku petih let naj bi bil vzpostavljen sistem tako imenovanih zelenih kart, s katerimi bi priseljenci v državi pridobili stalno prebivališče, to pa bi jim omogočilo investiranje in nakup nepremičnin.

Vrhovno sodišče v Papui Novi Gvineji je presodilo, da je kazenski center na otoku Manus, kjer Avstralija namešča azilante, protiustaven, saj krši načelo osebne svobode. Ta je po ustavi sicer lahko prekršena v primeru kriminala, nezakonite imigracije ali karantene, ne sme pa biti odvzeta azilantom v kazenskem centru, saj ti niso prišli po svoji volji, zato tudi niso obravnavani kot nezakoniti imigranti. V kazenskem centru je trenutno 850 ljudi, od tega jih približno polovica izpolnjuje pogoje, da se jim dodeli status azilanta. Spomnimo, da Avstralija že več let zavzema zelo strog odnos do azilantov, kamor spada tudi plačevanje tihotapcem, da azilante ne privedejo do končnega cilja, azilantske operacije pa so pod nadzorom vojske.

V Veliki Britaniji je parlament z 294 proti 276 glasovi zavrnil predlog, ki bi 3000 begunskim otrokom brez spremstva ponudil zatočišče. Glavni argument proti predlogu je bil, da bi sprejetje begunskih otrok vzpodbudilo trgovce z ljudmi, da bi na tvegano pot poslali še več otrok, pri čemer pa ministra za imigracije Jamesa Brokenshira ni motilo, da je zaostrovanje azilantske politike še večji problem za dobrobit teh otrok. Če bi bil predlog potrjen, bi Velika Britanija sprejela približno 6 odstotkov vseh begunskih otrok brez spremstva v Evropski uniji, kar bi bilo še vedno 1000 manj kot leta 2008.

Ostajamo v Veliki Britaniji. Mladi zdravniki so pričeli s peto dvodnevno stavko. Za razliko od prejšnjih stavk pa tokrat ne bodo opravljali niti nujnih posegov, ampak jih bodo prevzeli redno zaposleni zdravniki, ki so tudi že izrazili podporo stavkajočim. Spomnimo, da je ministrstvo za zdravstvo mladim zdravnikom ponudilo novo kolektivno pogodbo, ki pa ji ostro nasprotujejo. Pogodba bo med drugim podaljšala obseg delovnega dneva med tednom do 10 ure zvečer, v redni delovni čas pa bodo spadale tudi sobote med 7 in 17 uro.

V Bolgariji potekajo protesti proti spremembam volilnega kodeksa, ki so bile sprejete v četrtek. Po novem kodeksu je udeležba na volitvah obvezna, dvakratni odsotnosti na volilnem mestu pa sledi brisanje iz volilnega registra. Spremembe v kodeksu bi prizadele tudi bolgarske državljane v tujini, ki bi lahko glasovali le v državnih diplomatskih pisarnah, še vedno pa nimajo možnosti preferenčnega glasovanja, ki jim je bila obljubljena s strani premierja Bojka Borisova in velja znotraj bolgarskih meja. Največ bolgarskih izseljencev sicer živi v Turčiji in so podporniki pro-turške stranke Gibanje za pravice in svobodo, ki ji ob novi zakonodaji grozi znaten padec števila glasov iz tujine.

Navkljub zaprtju tako imenovane balkanske begunske poti, ta še vedno ni povsem ukinjena. O razmerah na begunski poti in ravnanju z begunci se je sinoči s terena, natančneje Beograda, javil sodelavec Radia Študent Andrej Pavlišič.

Izjava

Danes je vendarle prišlo do uresničitev groženj v omenjenem NoBorder Hostlu in Miksališti, dveh najpomembnejših zgradbah za nastanitev beguncev. Pojasnjuje aktivist iz NoBorder hostla.

Izjava

Rušenje objektov ni uradno potrjeno, obstaja pa močan neuradni sum, da bo do tega prišlo. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z begunsko problematiko, ne vedo, kako se odzvati in zaenkrat sodelujejo s policijo.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Klemen.