Libijski premier Ali Zeidan je na srečanju z britanskim kolegom Davidom Cameronom mednarodno skupnost pozval k bolj konkretni pomoči po odstavitvi Gadafija še vedno razklani državi. Navajamo: »Če mednarodna skupnost ne bo pomagala pri zbiranju orožja, če mi ne dobimo pomoči za vzpostavitev vojske in policije, bodo stvari potekale zelo dolgo. Situacija se ne bo spremenila, če ne dobimo resnične in praktične pomoči,« konec navedka. Črpanje nafte, pa tudi njen izvoz, je v večini primerov okrnjen zaradi različnih plemenskih, uporniških in aktivističnih dejavnosti, ki blokirajo tako pristanišča kot tudi naftna črpališča, predvsem na vzhodu države. Ocenjuje se, da je državni proračun zategadelj ob približno sto milijonov evrov na dan. Vsa večja naftna podjetja so že izkazala namero o opustitvi nadaljnjih dejavnosti v tej državi. Britanski premier odgovarja: »Delali bomo na reševanju tega problema.«

Konzervativni Tony Abbott, predsedujoči liberalni stranki, je prisegel kot novi premier Avstralije. Prisega na realizacijo obljubljenega in tako je že prvi dan sprožil dejavnosti za spremembo dveh, za Avstralce resnih problemov. Prva je opustitev okoljskih bremenitev gospodarstva na račun davka na ogljik, druga je še strožja oziroma bolje rečeno, bolj odročna obravnava prosilcev za azil. Vlada Kevina Rudda je pred nekaj meseci sklenila, da begunce, ki Avstralijo dosežejo po morju, obravnavajo na Papui Novi Gvineji, nikakor pa, četudi so kvalificirani za status begunca, azila ne morejo dobiti v Avstraliji vsled načina prihoda na kontinent. Kvečjemu v Papui Novi Gvineji oziroma tretji državi. Tony Abbot je odločil, da se beguncev, zajetih na morju oziroma obalah Avstralije, odslej ne premešča na sosedno Gvinejo, temveč kar odročnejšo Indonezijo.

Šole, trgovine ter še kaj je v Bangladešu zaprlo vrata zaradi nemirnih protestov po državi. Ti so odziv na odločitev Vrhovnega sodišča, ki je na smrt obsodilo Abdula Quaderja Mollo, nekdanjega voditelja stranke Jamaat-e-Islami, sicer največje verske stranke v državi, ki ji je bilo pred nekaj meseci onemogočeno nadaljnje udejstvovanje na parlamentarnih volitvah. Molla se je na Vrhovno sodišče pritožil po obsodbi na dosmrtno kazen s strani posebnega vojnega tribunala, ustanovljenega leta 2010. To obravnava vojne zločine, ki so se odvijali med vojno za neodvisnost od Pakistana leta 1971. Molla in stranka Jamaat-e-Islami sta tedaj srdito nasprotovali odcepitvi, dasiravno stranka zanika odgovornost za genocid nad privrženci odcepitve. Med devetmesečno vojno je izgubilo življenje tri milijone ljudi.

Še pred začetkom 48-urne splošne stavke javnega sektorja v Grčiji, ki nasprotuje še nadaljnjemu klestenju služb, nižanju plač in prisilnim transferjem zaposlenih v javnem sektorju s strani vlade, so se na ulicah Aten in drugod po Grčiji zbirali anti-fašisti oziroma ljudje, ki nasprotujejo čedalje bolj brezsramnemu delovanju skrajne Zlate zore. Njen član naj bi še z nekaj deset pajdaši v sredo zakrivil umor aktivista levice in hip-hoperja Pavlosa Fyssasa. Svet Evrope je že pred časom dognal, da obstaja podstat za prepoved Zlate Zore, medtem ko grški politični vrh prepovedi ne želi udejanjiti, češ da bi se stranka z 18 člani v hramu demokracije tako le okrepila in prikrito nadaljevala z zastavljeno agendo. Vsesplošna stavka je bila v množičnih medijih Grčije obravnavana pavšalno in na hitro, umor hiphoperja v poročilih teh medijev ni našel prostora.

Medtem ko se usoda Sirije odvija na mednarodnem parketu, tokrat z okrepljeno Rusijo, ki oborožena s pojasnili uradnega Damaska, trdi, da ima dokaze, da so smrtonosni sarin uporabljale opozicijske uporniške skupine, v Bolgariji niso več sposobni obravnavati vseh sirskih beguncev. Dnevno naj bi v državo prispelo po 50 ljudi, v letošnjem letu že 3000. Opozarjajo, da je nujna solidarnost drugih evropskih držav v zagotavljanju nastanitve za sirske begunce.

Madžarska pod premiersko taktirko Viktorja Orbana buri duhove doma in po svetu. Spremembe ustave in zakonodaje, ki jih je doslej zakrivila, so pogosto v neposrednem nasprotju s konvencijami in drugimi zakonodajnimi akti Evropske unije, še posebej na področju pravosodja, financ in človekovih pravic. Unija je Madžarsko pozvala k opustitvi marsikaterega člena. In res, po treh mesecih, odkar je vlada Orbana prejela mnenje Evropske komisije, je madžarski parlament ponovno spremenil ustavo. A kot trdi Human Right Watch, le s kozmetičnimi popravki. Govori Lydia Gall:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje